Jehova zasluži večno slavo
”Vsak dan te bom slavil in hvalil tvoje ime na vekov veke.“ (PSALM 145:2)
1. Zakaj je imel David mnogo razlogov, da je slavil Jehova?
JEHOVOV zvesti služabnik David je imel veliko razlogov za slavljenje Boga. Ta znani izraelski kralj je poznal Jehovovo veličino in dobroto ter je vedel, da je njegovo Kraljestvo večno. Najvišjemu gre zahvala, saj zadovoljuje potrebam vseh živih bitij in je usmiljen do svojih zvestih služabnikov.
2. (a) Kakšno obliko ima 145. Psalm? (b) S katerimi vprašanji se bomo ukvarjali?
2 David je Bogu izkazal takšno slavo v svojem 145. psalmu. Začetne črke verzov tega psalma z akrostihom ustrezajo črkam hebrejske abecede; ena črka (nun) pa je izpuščena. Akrostiška oblika je služila za boljše spominjanje. 145. psalm slavi Jehova na primer z besedami: ”Vsak dan te bom slavil in hvalil tvoje ime na vekov veke.“ (Psalm 145:2) Toda, kako naj bi ta psalm vplival na nas? Kako lahko pomaga pri našem odnosu z Bogom? Da bi to ugotovili, si najprej oglejmo ta psalm od prve do desete vrtice.
Jehovova nedoumljiva veličina
3. Kaj, podobno kot David, dolgujemo ’našemu Bogu in kralju‘ in zakaj?
3 David je bil kralj, toda priznal je Jehovovo suverenost nad njim, rekoč: ”Poveličeval te bom o božji moj kralj, slavil bom tvoje ime na vekov veke.“ (Psalm 145:1) S podobnim strahospoštovanjem tudi današnje Jehovove priče po vsej zemlji slavijo in poveličujejo Božje ime. Sodelovanje pri tem delu nam bogati življenje. Podobno kot David tudi mi dolgujemo Jehovu, našemu ’Bogu in kralju‘, poslušnost in pobožnost. On ima do tega vso pravico! Jehova je ”kralj [večnosti, NW]“. (Razodetje 15:3) Razen tega nam izvrsten vzgled podložnosti Jehovu, večnemu kralju, daje tudi Jezus Kristus, večji David, ki od leta 1914 vlada z nebeške gore Sion.
4. Kako lahko ’blagoslavljamo Božje ime‘?
4 David je rekel, da bo ’slavil [blagoslovil, NW] Božje ime‘. Kako lahko človek sploh stori kaj takšnega? Nekoga blagosloviti pomeni med drugim tudi dobro govoriti o njem. Z blagoslavljanjem Božjega imena razodevamo, da globoko ljubimo njegovo sveto ime, Jehova. Čez Boga se nikoli ne pritožujemo, nikoli mu ničesar ne očitamo in nikoli ne podvomimo v njegovo dobroto. Samo s takšnim stališčem in s pogojem, da smo se mu predali in smo kot krščene priče ohranili neoporečnost, lahko skupaj z Davidom rečemo, da ’bomo večno slavili [blagoslavljali, NW] Božje ime‘. Če bomo vztrajali v Božji ljubezni, bomo prejeli dar večnega življenja in bomo zmožni večno slaviti Jehova. (Juda 20, 21)
5. Kako naj bi se na nas odrazila želja po tem, da ’Jehova ves dan blagoslavljamo‘?
5 Če našega Življenjedajalca zares ljubimo, bomo rekli skupaj z Davidom: ”Vsak dan te bom slavil [blagoslavljal, NW] in hvalil tvoje ime na vekov veke.“ (Psalm 145:2) Kako brezkoristen bi bil dan, v katerem ne bi blagoslavljali Jehova! Nikoli ne bodimo tako zelo zaposleni ali tako zaskrbljeni za gmotne stvari, da se ne bi vsak dan pogovarjali z našim nebeškim Očetom in molili k njemu. Jezus je v vzorčni molitvi z naslednjimi besedami poudaril pomembnost vsakodnevne molitve: ”Naš vsakdanji kruh nam dajaj od dne do dne.“ (Luka 11:3) Mnogi polnočasni oznanjevalci s svojo krščansko oznanjevalsko službo dnevno slavijo Jehova. Toda, ne glede na okoliščine, naj bi nas naše srce gnalo, da bi vsak dan na kakršenkoli način slavili Jehova. Samo pomislimo! Kot Jehovu predane Priče z upanjem na večno življenje imamo čudovito zagotovilo, da bomo lahko večno slavili njegovo ime. (Janez 17:3)
6. Zakaj naj bi Jehova ”nad vse hvalili“?
6 Zares imamo vse razloge, da vsak dan slavimo Boga. David takole nadaljuje: ”Velik je Gospod [Jehova, NW] in nadvse hvale vreden, ne da se preiskati njegova veličina.“ (Psalm 145:3) Jehova je v svoji veličini edinstven, da, On je vesoljni suveren. Babilonski kralj Nebukadnezar je priznal: ”Nikogar ni, ki more njegovi roki braniti in mu reči: Kaj delaš?“ (Daniel 4:34, 35, AC) Jehova je ”bolj strašen, ko vsi bogovi“. (Psalm 96:4) Zato ni nič nenavadnega, da je ’vreden hvale‘! Kadar gre za njegovo hvalo, ni nobena beseda prevzvišena. Pripada mu neomejena, večna slava.
7. Kaj dokazuje, da se Božje ’veličine ne da preiskati‘?
7 Jehovove ”veličine se ne da preiskati.“ Njegova veličina ni v njegovi telesni velikosti, temveč v tem, kakšen Bog je. Da, njegovo stvarstvo je preveč veličastno, da bi ga lahko dojeli, in tudi mi sami smo ”čudovito narejeni“. (Psalm 139:14, NW; Job 9:10; 37:5) Razen tega je čudovito tudi njegovo ravnanje. Zvesto izpolni vse svoje obljube in ljubeče razodeva svoje namere. Toda, kljub temu ne bomo nikoli vsega vedeli o njem. Vso večnost bomo lahko pridobivali spoznanje o njem, njegovem stvarstvu in zakonih. (Rimljanom 11:33-36)
Slavite Jehovova dela
8. (a) Kako je ’generacija za generacijo‘ hvalila Jehovova dela? (b) Kakšno stališče do čaščenja Jehova bodo najverjetneje imeli naši otroci, če jih bomo poučevali o njegovih dejanjih? (c) Kaj dela maziljen preostanek kot radostna ’generacija‘?
8 O slavljenju našega nedoumljivo velikega Boga je mogoče toliko povedati, da se je David čutil dolžnega reči: ”Rod za rodom slavi tvoja dela in oznanja tvojo moč.“ (Psalm 145:4) Generacija za generacijo je slavila Jehovova dela in govorila o njegovih mogočnih delih. Kakšna prednost je pogovarjati se o tem z ljudmi, s katerimi proučujemo na biblijskih študijih! Povemo jim lahko na primer, da je Bog vse ustvaril. (1. Mojzesova 1:1 do 2:25; Razodetje 4:11) Lahko jim pripovedujemo o njegovih mogočnih delih, kako je osvobodil Izraelce iz egiptovske sužnosti, kako jim je pomagal premagati sovražne Kanaance, kako jih je obvaroval pred tem, da bi jih iztrebili Asirci, in še o mnogočem. (2. Mojzesova 13:8-10; Sodniki 4:15; Estera 9:15-17) Ali se ne čutimo gnane, da bi o Jehovovih delih spregovorili tudi s svojimi otroki? Če bomo tako poučevali naše otroke in če bodo videli, da z veseljem služimo Bogu, bodo najverjetneje tudi oni z veseljem častili Boga ter rasli ’z Jehovovim veseljem, kar jim bo dajalo moč‘. (Nehemija 8:10; Psalm 78:1-4) Maziljeni preostanek sestavlja veselo generacijo Jehovovih prič in slavi Božja dela pred ”veliko množico“, ki tvori rod, ki bo naselil rajsko zemljo. (Razodetje 7:9)
9. V kaj smo lahko prepričani, če bomo razmišljali o Božjem stvarstvu in Božjih dejanjih?
9 Če razmislimo o Božjem delu in mogočnih dejanjih, tedaj se utrjujemo v prepričanju, da Jehova ”ne bo zavrgel svojega ljudstva zaradi svojega velikega imena.“ (1. Samuelova 12:22; Psalm 94:14) Če bi nad nas prišle preizkušnje in preganjanje, smo lahko mirni in prepričani, da bo ’Božji mir‘ varoval naša srca in naše misli. (Filipljanom 4:6, 7) Kako primerno je zato, da se z drugimi pogovarjamo o našem ljubečem nebeškem Očetu, ki nas varuje.
10. Kaj med drugimi sodi k ’Jehovovim čudovitim delom‘, in kako nam lahko koristi razmišljanje o teh stvareh?
10 Vzeti bi si morali čas za razmišljanje o Jehovovi veličastnosti in o njegovih delih, David namreč pravi: ”Pripovedujejo o sijajni slavi tvojega veličastva in razglašajo tvoja čuda [čudovita dela, NW].“ (Psalm 145:5) Božja slava je strah vzbujajoča in brez primere. (Job 37:22; Psalm 148:13) David se je zato ukvarjal z krasoto Jehovove slave. Psalmistova pozornost je veljala tudi Božjim ”čudovitim delom“. K temu je med drugimi sodilo Božje izkazovanje pravičnosti, ko je v potopu uničil grešnike in ohranil bogaboječe ljudi. (1. Mojzesova 7:20-24; 2. Petrovo 2:9) Razmišljanje o teh stvareh krepi naš odnos z Jehovom in nas usposablja, da se lahko še z drugimi pogovarjamo o njegovi slavi in čudovitih delih. Ko je bil Jezus 40 dni v puščavi, ga je v preizkušnjah okrepilo razmišljanje o tem, kar je izvedel iz odprtih nebes. (Matej 3:13 do 4:11) Zatem se je še z drugimi pogovarjal o Jehovovi slavi in čudovitih delih.
11. (a) Zakaj je prebivalce Jerihe zajel strah? (b) S kakšnim duhom govorijo Jehovove priče o ’strašnih delih‘ in o Božji veličini?
11 S tem, ko se pogovarjamo o Božji slavi in Božjih delih, navajamo še druge, da prav tako govorijo o tem. David je rekel: ”O moči tvojih strašnih del poročajo in pripovedujejo o tvoji veličini.“ (Psalm 145:6) Rahaba je govorila o strahu, ki je zajel prebivalce Jerihe, ko so izvedeli, kako je Jehova pri Rdečem morju rešil Izraelce in jim pomagal pri zmagi nad dvema amorejskema kraljema. V Jerihi so se morali veliko pogovarjati o teh ’strahzbujajočih stvareh‘. (Jozuetova 2:9-11) Prav gotovo bo strahzbujajoča tudi bližajoča se ”velika stiska“. (Matej 24:21) To, kar je za Bogu odtujene ljudi strašno, zbuja pri pravičnih ’Jehovov strah‘, oziroma zdravo spoštovanje. (Pregovori 1:7) Z duhom, polnim spoštovanja, Jehovove priče govorijo o Božji moči. Da, ta veliki čudodelnik je najpomembnejša tema v pogovorih maziljencev s svojimi sodelavci, ki imajo zemeljsko upanje. Niti preganjanja maziljencem ne morajo preprečiti, da bi drugim govorili o teh stvareh in o Jehovovi ’veličini‘.
Slaviti Jehova zaradi njegove dobrote
12. Kako zaradi Jehovove dobrote prekipevamo?
12 Jehova ne zasluži slave le zaradi svoje veličine, temveč tudi zaradi svoje dobrote in pravičnosti. Zato je David rekel: ”Hvalo tvoje velike dobrote razglašajo in se radujejo tvoje pravičnosti.“ (Psalm 145:7) Jehovova dobrota je tako velika, da kar prekipevamo. V hebrejščini je na tem mestu uporabljena misel o kipenju vode iz hudournika. Zato dovolimo, da hvaležna slava Bogu kipi iz nas kot iz hudournika. (Pregovori 18:4) Izraelci so pozabili na Jehovovo dobroto, kar jim je prineslo veliko duhovno škodo. (Psalm 106:13-43) Srce naj bi nam preplavljala hvaležnost, tako da bodo drugi obžalovali, ko bodo izvedeli, kako dober je Jehova do svojih predanih Prič. (Rimljanom 2:4)
13. Kako naj bi na nas delovalo izkazovanje Božje pravice in pravičnosti?
13 Izkazovanje Božje pravice in pravičnosti naj bi nas navedlo k radosti. Če bomo imeli takšno stališče, ne bomo le težili za Božjim kraljestvom, temveč tudi za njegovo pravičnostjo. S svojim življenjem bomo Jehovu vedno želeli izkazovati čast. Redno bomo oznanjevali Kraljestvo in polno bomo zaposleni v njegovi službi. Naše čaščenje Jehova ne bo nikoli onemelo. (Matej 6:33; 1. Korinčanom 15:58; Hebrejcem 10:23)
Jehova je usmiljen
14. Kaj dokazuje, da je ’Jehova blag in usmiljen‘?
14 David je z naslednjimi besedami izrazil nadaljnjo Božjo čudovito lastnost: ”Blag in usmiljen je Gospod [Jehova, NW], potrpežljiv in silno milostljiv.“ (Psalm 145:8) Bog je usmiljen, kakor tudi neomejeno dober in velikodušen. (Matej 19:17; Jakob 1:5) Dober je celo do tistih, ki mu ne služijo. (Apostolska dela 14:14-17) Jehova je tudi usmiljen, sočuten in ”se zaveda, da smo prah.“ Ne prezira zlomljenega srca, niti ne ravna z nami po naših grehih, temveč je bolj usmiljen od najbolj ljubečega očeta. (Psalm 51:17; 103:10-14) Svoje usmiljenje je najbolje pokazal s tem, ko je poslal svojega ljubljenega Sina, da je umrl za nas, da bi se lahko opravičili pred Bogom in bi lahko zares okusili njegovo milost. (Rimlajnom 5:6-11)
15. Zakaj smemo reči, da je Bog Jehova ’počasen za jezo‘ in ’poln ljubeče dobrohotnosti‘?
15 Naš nebeški Oče je počasen za jezo. Nikoli ne vzkipi. Razen tega je Jehova ”silno milostljiv [poln ljubeče dobrohotnosti, NW]“. Tukaj uporabljena hebrejska beseda označuje dobrohotnost, ki jo vodi ljubezen in vztraja pri neki zadevi, vse dokler ne uresniči svojega namena. Lahko bi jo tudi prevedli z ”zvesta ljubezen“. Bog kaže svojo ljubečo dobrohotnost oziroma zvesto ljubezen, ko ljudi osvobaja ali ohranja pri življenju ko jih varuje, jim blaži težave in jim na osnovi odkupnine odpušča grehe. (Psalm 6:4; 25:7; 31:16, 21; 40:11; 61:7; 119:88, 159; 143:12; Janez 3:16) Dejstvo, da Jehova ni pričel s Harmagedonom takoj za ’vojno v nebesih‘, je mnogim omogočilo rešitev, to pa je izraz Božje velike ljubeče dobrohotnosti. (Razodetje 12:7-12; 2. Petrovo 3:15)
16. Kako je Jehova dokazal, da je ”dober vsem“?
16 Za Božje usmiljenje lahko zares rečemo, da je velikodušno. David je rekel: ”Dober je Gospod [Jehova, NW] vsem, usmiljen do vseh svojih del.“ (Psalm 145:9) Da, Bog je bil dober do Izraelcev. Rečemo lahko, da ”daje svojemu soncu, da vzhaja nad hudobnimi in dobrimi, ter pošilja dež pravičnim in krivičnim.“ (Matej 5:43-45) V Edenu je obljubil ”seme“, ki bo prineslo blagoslove. Kasneje je rekel Abrahamu: ”In blagoslovljeni bodo v tvojem zarodu [semenu, NW] vsi narodi na zemlji.“ (1. Mojzesova 3:15; 22:18) Njegova dobrota je tudi v našem ”času konca“ tako velika, da lahko ’pride vsakdo in brezplačno zajame vodo življenja‘. (Danijel 12:4; Razodetje 22:17) Jehova je pripravljen izkazati dobroto vsem z razumom obdarjenim stvarjenjem, njegova dobrota pa naj bi povzročila, da bi se čutili vedno bolj pritegnjeni k njemu.
17. V katerm pogledu je Jehova ’usmiljen do vseh svojih del‘?
17 Jehovovo ’usmiljenje do vseh svojih del‘ se kaže v tem, da dobro skrbi kakor za ljudi tako tudi za živali. On je ta, ki ”daje živež vsemu mesu.“ (Psalm 136:25; 147:9) Bog ni takšen, da bi skrbel za bogate ter zapostavljal zatirane, da bi poviševal ponosne in sovražil ponižne, povzdigoval neumne in poniževal modre. Grešni ljudje sicer ravnajo tako, toda naš usmiljeni nebeški Oče je drugačen. (Psalm 102:17; Sofonija 3:11, 12; Pregovori 10:5, 7) Kako veliko je vendar Božje usmiljenje, dobrota in ljubeča dobrohotnost, ki je s pomočjo odkupne žrtve njegovega ljubljenega Sina omogočila rešitev! (1. Janezovo 4:9, 10)
Zvesti blagoslavljajo Jehova
18. (a) Kako lahko Boga hvalijo njegova dela? (b) Kdaj naj bi se čutili vzpodbujene, da hvalimo Jehova?
18 Bogu pripada čast od vseh strani. David je to takole izrazil: ”Naj te hvalijo Gospod [Jehova, NW] vsa tvoja dela, tvoji sveti naj te slave.“ (Psalm 145:10) Božje stvarstvo ”hvali“ svojega Stvarnika, podobno kot dobro zgrajena hiša hvali svojega graditelja in lepa vaza spretnega lončarja. (Primerjaj Hebrejcem 3:4; Izaija 29:16; 64:8.) Jehovovo stvarstvo je tako čudovito, da se angeli in ljudje čutijo vzpodbujene, da ga hvalijo. Božji angelski sinovi so radostno vzklikali, ko je ustvarjal zemljo. (Job 38:4-7) David je rekel, da ”nebesa razglašajo Božje veličastvo in nebesni svod oznanja, da je delo njegovih rok“. (Psalm 19:1-6) Jehova bi lahko hvalili tudi, ko vidimo jastreba leteti visoko na nebu ali jelena, ki skače preko zelenih hribov. (Job 39:26; Visoka pesem 2:17) Jehova si zasluži slavo tudi tedaj, ko žanjemo poljske pridelke ali pa pri prijateljih uživamo v jedi. (Psalm 72:16; Pregovori 15:17) Tudi naše čudovito zgrajeno telo nas lahko navede k hvaležnemu izražanju slave našemu Bogu. (Psalm 139:14-16)
19. Kdo so ”zvesti“ in kaj delajo?
19 Jehovovi z duhom maziljeni ”zvesti“, ki še živijo na zemlji, ga prav tako slavijo. O njem dobro govorijo in hrepenijo po tem, da bi se tudi na zemlji godila njegova volja, kot se že izvaja v nebesih. (Matej 6:9, 10) Maziljenci z drugimi govorijo o Božjih čudovitih delih, posledica tega pa je nenehno naraščanje velike množice. Vsi njeni člani skupaj z zvestimi maziljenci marljivo oznajujejo Kraljestvo. Ali tudi tebe hvaležnost priganja, da bi redno sodeloval pri tem delu v slavo Jehovu?
20. (a) Kako bo opravičeno Jehovovo ime? (b) Kakšna vprašanja v zvezi s pregledovanjem 145. Psalma še ostanejo odprta?
20 Jehovove priče, podobno kot David, slavimo Jehova. Posvečevanje njegovega imena in slava, ki jo to ime zasluži, sta za nas najpomembnejši. Ker bo Božje ime oslavljeno z Božjim kraljestvom, je biblijski nauk o Kraljestvu pomemben sestavni del dobre vesti, ki jo oznanjamo. Ali 145. Psalm govori tudi o tem? Kaj bo pokazalo pregledovanje preostalega dela tega Psalma? V katerem pogledu še razodeva, da zasluži Jehova večno slavo?
Kako bi odgovoril?
◻ Kako lahko blagoslavljamo Jehovovo ime?
◻ Katera so nekatera izmed Božjih del, ki zaslužijo slavo?
◻ Kako bomo ravnali, če cenimo Jehovovo dobroto?
◻ Na kakšen način je Bog pokazal svoje usmiljenje?
[Slika na strani 27]
Ali s svojimi otroki govoriš o Jehovovih mogočnih delih, kot so to delali staroizraelski bogaboječi starši?
[Slika na strani 30]
Jehovovo stvarstvo slavi Boga podobno, kot dobro zgrajena hiša slavi svojega graditelja.