Skupaj poveličujmo Jehovovo ime

»Poveličujte GOSPODA z menoj in skupno povišujmo ime njegovo!« (PSALM 34:3)

 1. Kakšen zgled nam je dal Jezus med svojim služenjem na zemlji?

NA VEČER 14. nisana, leta 33 n. št., je Jezus v zgornji sobi hiše v Jeruzalemu skupaj s svojimi apostoli pel hvalnice Jehovu. (Matej 26:30) Takrat je to z njimi počel zadnjič. To, da je na koncu shoda z njimi pel hvalnice, je bilo povsem primerno. Jezus je od samega začetka služenja na zemlji slavil svojega Očeta in goreče razglašal Njegovo ime. (Matej 4:10; 6:9; 22:37, 38; Janez 12:28; 17:6) Pravzaprav je izražal občutke psalmista, ki je druge prisrčno vabil: »Poveličujte GOSPODA z menoj in skupno povišujmo ime njegovo!« (Psalm 34:3) Kako izreden zgled nam je Jezus!

2., 3. a) Kako vemo, da ima 34. psalm preroški pomen? b) Kaj bomo pregledali v tem in naslednjem članku?

² Apostol Janez je bil nekaj ur po tem, ko je z Jezusom pel hvalnice, priča povsem drugačnemu dogodku. Opazoval je, kako so njegovega Gospoda skupaj z zločincema usmrtili na mučilnem kolu. Rimski vojaki so zločincema zlomili noge, da so pospešili njuno smrt. Vendar pa jih Jezusu, kot je to povedal Janez, niso zlomili. Ko so namreč prišli do njega, je bil že mrtev. Janez je v svojem evangeliju pojasnil, da se je s tem izpolnil še en del 34. psalma, ki se glasi: ‚Nobena izmed njegovih kosti se ne bo zlomila.‘ (Janez 19:32–36; Psalm 34:21, SSP [34:20, AC])

³ Štiriintrideseti psalm vsebuje še mnoge druge misli, ki so zanimive za kristjane. Zato bomo v tem in naslednjem članku pregledali, v kakšnih okoliščinah je David napisal ta psalm, in nato razmislili o spodbudni vsebini samega psalma.

David ubeži Savlu

 4. a) Zakaj je bil David maziljen za bodočega izraelskega kralja? b) Zakaj se je David Savlu ‚silno priljubil‘?

⁴ Ko je bil David še otrok, je v Izraelu kraljeval Savel. Vendar je ta postal neposlušen in je izgubil Jehovovo naklonjenost. Zato mu je prerok Samuel rekel: »GOSPOD je danes odtrgal kraljestvo Izraelovo od tebe in ga je dal bližnjiku tvojemu, ki je boljši nego ti.« (1. Samuelova 15:28) Pozneje je Jehova Samuelu naročil, naj za naslednjega izraelskega kralja pomazili Davida, najmlajšega Jesejevega sina. V tem času so kralja Savla velikokrat prežemale temačne misli, saj mu je Bog odvzel svojega duha. K njemu v Gibeo so pripeljali Davida, ki je bil vešč glasbenik, in ob poslušanju njegove glasbe mu je odleglo, zato ‚se mu je silno priljubil‘. (1. Samuelova 16:11, 13, 21, 23)

 5. Zakaj je Savel začel drugače gledati na Davida in kaj je bil ta zato prisiljen narediti?

⁵ Sčasoma je postalo očitno, da je Jehova z Davidom. Pomagal mu je premagati filistejskega velikana Goliata in ga podpiral, ko je v Izraelu zaslovel kot izjemen bojevnik. Toda Savel je zato, ker je Jehova Davida blagoslavljal, postal ljubosumen in ga je zasovražil. Dvakrat se je zgodilo, da je proti Davidu, medtem ko mu je ta igral na harfo, zagnal svojo sulico. Davidu se je obakrat uspelo umakniti. Ko se je bodoči izraelski kralj zaradi Savlovega ljubosumja še tretjič znašel v smrtni nevarnosti, je spoznal, da bo moral zbežati, če si bo hotel rešiti življenje. Ker Savel ni nehal iskati priložnosti, da bi ga ujel in ubil, se je odločil, da si bo poiskal zavetje zunaj Izraela. (1. Samuelova 18:11; 19:9, 10)

 6. Zakaj je Savel ukazal, naj pomorijo prebivalce Noba?

⁶ David se je na svoji poti proti izraelski meji ustavil v mestu Nob, kjer je bil Jehovov shodni šotor. Očitno ga je na begu spremljalo še nekaj mladeničev in v tem kraju je zaprosil za okrepčilo. Savel je zatem izvedel, da je veliki duhovnik dal Davidu in njegovim možem nekaj hrane in meč, ki ga je David vzel mrtvemu Goliatu. Savel je v hudi jezi dal pomoriti vse prebivalce tega mesta, tudi 85 duhovnikov. (1. Samuelova 21:1, 2; 22:12, 13, 18, 19; Matej 12:3, 4)

Znova ubeži smrti

 7. Zakaj je bil Gat za Davida neprikladno skrivališče?

⁷ Iz Noba je David pobegnil kakih 40 kilometrov proti zahodu v Filistejo in se zatekel h kralju Ahisu v Goliatovo domače mesto Gat. Morda je razmišljal, da ga Savel v tem kraju zagotovo ne bo iskal. Toda kmalu so ga Ahisovi služabniki prepoznali. Ko je David to izvedel, ‚se je silno zbal Ahisa, kralja v Gatu‘. (1. Samuelova 21:10–12)

8. a) Kaj je David doživel v Gatu, kot to izvemo iz 56. psalma? b) Kako je David komaj ušel smrti?

⁸ Nato so Filistejci Davida prijeli. Morda je ravno v tem obdobju spesnil psalm, v katerem je Jehova srčno prosil: »Deni v lagvico svojo vsako solzo mojo.« (Psalm 56:8 in nadpis) S temi besedami je izrazil prepričanje, da Jehova ne bo pozabil njegove bridkosti, temveč bo zanj poskrbel in ga varoval. Domislil se je tudi, kako bo pretental filistejskega kralja. Pretvarjal se je, da ni pri zdravi pameti. Ko je kralj Ahis to videl, je svoje služabnike pograjal, ker so k njemu pripeljali ‚norca‘. Nedvomno je Jehova Davida podprl, da mu je nakana uspela. Izgnali so ga iz mesta in tako je znova za las ušel smrti. (1. Samuelova 21:13–15)

9., 10. Zakaj je David napisal 34. psalm in koga je pri sestavljanju tega psalma morda imel v mislih?

⁹ Iz Biblije ne izvemo, ali so možje, ki so spremljali Davida, z njim zbežali v Gat ali pa so bili na straži v bližnjih izraelskih vaseh. Kakor koli že, ko je bil spet z njimi in jim pripovedoval, kako ga je Jehova znova rešil, je med njimi zavladalo veliko veselje. Ta dogodek ga je spodbudil, da je napisal 34. psalm, kot je to razvidno iz nadpisa. V tem psalmu je v prvih sedmih vrsticah hvalil Boga, ker ga je rešil, in vabil še druge, ki so mu stali ob strani, naj se mu pridružijo in tako skupaj z njim poveličujejo Jehova, saj je On Veliki rešitelj svojega ljudstva. (Psalm 34:3, 4, 7)

¹⁰ David se je s svojimi možmi zatekel v Adulamsko votlino v izraelskem gorovju, ki je bila kakih 15 kilometrov vzhodno od Gata. Pri njem so se pričeli zbirati Izraelci, ki so bili nezadovoljni z razmerami pod vlado kralja Savla. (1. Samuelova 22:1, 2) Morda je imel v mislih te ljudi, ko je sestavil verze Psalma 34:8–22. Te vrstice so polne opominov, ki so pomembni tudi za nas danes, zato nam bo nedvomno koristilo, če bomo ta čudoviti psalm podrobneje pregledali.

Ali je tudi nam najpomembnejše to, kar je bilo Davidu?

11., 12. Katere razloge imamo za to, da Jehova nenehno hvalimo?

¹¹ »Slavil bom GOSPODA vsak čas, vedno bodi hvala njegova v ustih mojih.« (Psalm 34:1) Ko je David živel kot pregnanec, ga je gotovo moralo skrbeti tudi, kako se bo preživljal. Toda kot pokaže ta biblijska vrstica, to ni zasenčilo njegove odločenosti, da hvali Jehova. To je zares izreden zgled, ki ga lahko posnemamo, kadar nas doletijo stiske! Naša največja želja bi morala biti, da hvalimo Jehova, pa najsi smo v šoli, na delovnem mestu, s sokristjani ali na oznanjevanju. Samo pomislimo, koliko razlogov imamo za to! Jehovovih čudovitih stvarjenjskih del je denimo tako veliko, da bi jih lahko odkrivali in v njih uživali vso večnost. In le pomislimo, koliko je Jehova že dosegel po zemeljskem delu svoje organizacije! V sodobnem času svoje zveste služabnike na zemlji kljub njihovi nepopolnosti zares izjemno uporablja. Kakšna so ta Božja dela v primerjavi s tem, kar so dosegli ljudje, ki jih poveličuje svet? Gotovo se strinjate z Davidom, ki je med drugim napisal: »Ni ti enakega med bogovi, o Gospod, in del ni tvojim enakih.« (Psalm 86:8)

¹² Kakor Davida tudi nas srce žene, da Jehova nenehno hvalimo za njegova dela, ki se jih ne da z ničimer primerjati. Povrhu tega smo navdušeni, da je Božje kraljestvo že v rokah Davidovega dediča, Jezusa Kristusa. (Razodetje 11:15) To pomeni, da je konec te stvarnosti blizu. Na nitki visi večna prihodnost več kot šest milijard ljudi. Še nikoli doslej ni bilo tako nujno drugim govoriti o Božjem kraljestvu in o tem, kaj bo kmalu naredilo za človeštvo, ter ljudem pomagati, da se nam pridružijo pri hvaljenju Jehova. Nedvomno bi nam moralo biti v življenju najpomembnejše to, da izkoristimo vsako priložnost in druge spodbujamo, naj sprejmejo ‚dobro novico‘, preden bo prepozno. (Matej 24:14)

13. a) S kom se je ponašal David in kakšni ljudje so se na to odzvali? b) Kaj krotke danes pritegne v krščansko občino?

¹³ »V GOSPODU se bo ponašala duša moja, čuli bodo to krotki ter se veselili.« (Psalm 34:2) David se ni ponašal z lastnimi dosežki. Ni se denimo bahal s tem, kako mu je uspelo pretentati kralja v Gatu. Zavedal se je, da ga je zaščitil Jehova in da mu je uspelo zbežati samo z njegovo pomočjo. (Pregovori 21:1) Zato se David ni ponašal s seboj, temveč z Jehovom. Zaradi tega so se krotki čutili pritegnjeni k Jehovu. Jezus je prav tako poveličeval Jehovovo ime, zato je ponižne ljudi, ki so se bili pripravljeni učiti, kar vleklo k Jehovu. Danes so krotki ljudje iz vseh narodov pritegnjeni k mednarodni občini maziljenih kristjanov, katere poglavar je Jezus. (Kološanom 1:18) Ko takšni krotki slišijo, kako Božji ponižni služabniki slavijo Njegovo ime, in prisluhnejo biblijskemu sporočilu, ki ga lahko doumejo po Božjem svetem duhu, se to dotakne njihovega srca. (Janez 6:44; Apostolska dela 16:14)

Shodi nam krepijo vero

14. a) Ali se je David zadovoljil že s tem, da je Jehova hvalil na samem? b) Kakšen zgled nam je dal Jezus glede shodov, namenjenih čaščenju?

¹⁴ »Poveličujte GOSPODA z menoj in skupno povišujmo ime njegovo!« (Psalm 34:3) David se ni zadovoljil le s tem, da je hvalil Jehova na samem. K poveličevanju Božjega imena je prisrčno vabil tudi svoje tovariše. Podobno je tudi večji David, Jezus Kristus, z veseljem javno hvalil Jehova – v sinagogah, ob praznikih v Božjem templju v Jeruzalemu in takrat, ko je bil skupaj s svojimi sledilci. (Luka 2:49; 4:16–19; 10:21; Janez 18:20) Zares smo veseli, da imamo prednost posnemati Jezusa in skupaj s soverniki hvaliti Jehova ob vsaki priložnosti, in to še posebej sedaj, ko ‚vidimo, da se bliža dan‘! (Hebrejcem 10:24, 25)

15. a) Kako je to, kar je David doživel, vplivalo na njegove može? b) Kako nam koristi to, da obiskujemo shode?

¹⁵ »Iskal sem GOSPODA, in mi je odgovoril, in iz vseh strahov mojih me je rešil.« (Psalm 34:4) Davidu je bila ta izkušnja zelo pomembna. Zato je nadaljeval: »Ta ubožec je klical, in Gospod je uslišal, in rešil ga je iz vseh stisk njegovih.« (Psalm 34:6) Ko se družimo s soverniki, imamo veliko priložnosti, da si pripovedujemo spodbudna doživetja o tem, kako nam je Jehova pomagal zdržati v težavnih okoliščinah. To jim krepi vero, tako kakor je David s svojimi besedami krepil vero tistih, ki so ga podpirali. Davidovi tovariši so ‚gledali vanj [v Jehova], [zato] so žareli, njihovi obrazi se niso sramovali‘. (Psalm 34:6, SSP [34:5, AC]) Čeprav so bežali pred kraljem Savlom, se niso sramovali. Prepričani so bili, da Bog stoji Davidu ob strani in njihovi obrazi so žareli. Podobno novozainteresirani pa tudi tisti, ki so pravi kristjani že dolgo, gledajo v Jehova oziroma se po podporo zatekajo k njemu. Ker na lastni koži okušajo njegovo pomoč, jim z žarečih obrazov sije odločenost, da mu ostanejo zvesti.

Bodimo hvaležni za pomoč angelov

16. Kako nas Jehova rešuje po svojih angelih?

¹⁶ »Šatorišče stavi angel GOSPODOV okrog njih, ki se ga [Jehova] boje, in jih otimlje.« (Psalm 34:7) David ni menil, da je Jehova pripravljen reševati samo njega. Resda je bil Jehovov maziljenec, bodoči izraelski kralj, vendar se je zavedal, da Jehova po svojih angelih bdi nad vsemi svojimi zvestimi častilci, ne glede na to, kakšen položaj imajo. Jehova pa prave častilce ščiti tudi danes. V nacistični Nemčiji, pa tudi v Angoli, Malaviju, Mozambiku in še v mnogih drugih deželah so se oblasti obrnile proti Jehovovim pričam in jih hotele iztrebiti. Vendar je bil ves njihov napor udarec v prazno. Danes se Jehovovo ljudstvo v teh deželah veseli velikega napredka in enotno poveličuje Božje ime. Zakaj? Ker ga Jehova po svojih svetih angelih varuje in vodi. (Hebrejcem 1:14)

17. Kako vse nam pomagajo Božji angeli?

¹⁷ Poleg tega lahko Jehovovi angeli vodijo stvari tako, da je vsak, ki je drugim vzrok za spotiko, odstranjen iz občine Jehovovega ljudstva. (Matej 13:41; 18:6, 10) Angeli odstranjujejo prepreke, ki bi nas lahko ovirale pri služenju Bogu, četudi se takrat tega morda niti ne zavedamo, in nas ščitijo pred vsem, kar bi lahko ogrozilo naš odnos z Jehovom. Najpomembnejše pa je, da nas vodijo pri objavljanju ‚večne dobre novice‘ po vsej naseljeni zemlji – tudi tam, kjer to delo opravljamo v nevarnih razmerah. (Razodetje 14:6) O dokazih tega, da nam angeli pomagajo, lahko pogosto beremo v biblijski literaturi, ki jo izdajajo Jehovove priče.a Takšnih doživetij je enostavno preveč, da bi lahko nanje gledali zgolj kot na splet naključij.

18. a) Kaj moramo delati, da bi nam angeli lahko pomagali? b) Kaj bomo obravnavali v naslednjem članku?

¹⁸ Da bi nas angeli tudi nadalje vodili in varovali, moramo kljub nasprotovanju še naprej poveličevati Jehovovo ime. Ne pozabimo, Božji angel šotori samo ‚okrog njih, ki se bojijo‘ Jehova. (Poudarili mi.) Kaj to pomeni? Kaj pomeni to, da se bojimo Boga, in kako si lahko takšen strah privzgajamo? Zakaj bi ljubeči Bog sploh hotel, da bi se ga bali? Ta vprašanja bomo obravnavali v naslednjem članku.

[Podčrtna opomba]

Kako bi odgovorili?

• Katere preizkušnje je David prestal v mladosti?

• Kaj nam je podobno kakor Davidu v življenju najpomembnejše?

• Kako gledamo na krščanske shode?

• Kako nam Jehova pomaga po angelih?

[Zemljevid na strani 21]

(Lega besedila – glej publikacijo)

Rama

Gat

Ziklag

Gibea

Nob

Jeruzalem

Betlehem

Adulam

Keila

Hebron

Zif

Horeša

Karmel

Maon

Engedi

Slano morje

[Vir slike]

Zemljevid: Based on maps copyrighted by Pictorial Archive (Near Eastern History) Est. and Survey of Israel

[Slika na strani 21]

David je poveličeval Jehovovo ime celo takrat, ko je bil na begu

[Slika na strani 23]

Ko na krščanskih shodih poslušamo spodbudna doživetja, nam to krepi vero