Biblijske vrhunske točke Psalmi 42 do 72

Čakaj na Jehovo

JEHOVINI služabniki lahko zdržijo preizkušnje vere, ker je Bog njihovo zavetje in rešitelj. Kako dobro je to prikazano v drugi knjigi Psalmov! Da, Psalmi 42 do 72 dokazujejo, da lahko zdržimo, če molimo in čakamo na Jehovo, da bo ukrepal v naše dobro.

»Čakaj na Boga«

Prosimo, preberi Psalme 42 do 45: Neki izgnanec, levit, pravi, da ne more hoditi v Jehovino svetišče, vendar se je zadovoljil s tem, da »čaka na Boga«, ki bo ukrepal kot njegov rešitelj. (Psalm 42, 43) Temu sledi prošnja za ogroženi narod, morda je to bilo tedaj, ko je Asirija vdrla na Judovo v dneh kralja Ezekije. (Psalm 44) Nato kraljevska poročna pesem kaže na Mesijo, Jezusa Kristusa, ki »hodi v prospeh resnice ter krotkosti in pravičnosti«. (Psalm 45)

◆ 42:1 — Zakaj je psalmist bil podoben ‚jelenu, ki koprni po potokih voda‘?

Ta levit je bil v izgnanstvu. Tako zelo je pogrešal čaščenje v Jehovinem svetišču, da se je počutil kot preganjan, žejen jelen v pusti pokrajini brez vode. Bil je ‚žejen‘ ali željan Jehove in prednosti čaščenja Boga v njegovem svetišču. (2. vrstica)

◆ 45:1 — Kakšne ‚lepe besede‘ so razvnele psalmistovo srce?

Delno se ta psalm nanaša na Jezusa Kristusa. (Psalm 45:6, 7; Hebrejcem 1:8, 9) Zato so psalmistovo srce vznemirili bodoči dogodki — vzpostavitev mesijanskega Kraljestva leta 1914. Tudi Jehovine priče so spodbujene, da objavljajo te ‚lepe besede‘.

Pouk za nas: Izkušnja psalmista v izgnanstvu bi nas morala spodbuditi h globokemu cenjenju skupnosti, ki jo sedaj uživamo z Jehovinim ljudstvom. Če nam zapor med preganjanjem začasno prepreči, da ne moremo biti skupaj z njim, lahko razmišljamo o radostih, ki smo jih doživeli v sveti službi, in moliti bi morali, da bi lahko vzdržali, medtem ko »čakamo na Boga«, da nam ponovno omogoči priti v stik s svojimi častilci. (Psalm 42:4, 5, 11; 43:3—5)

Naše milostno zavetišče

Beri Psalme 46 do 51. Jehova, naše zavetišče, bo končal vse vojne. (Psalm 46) On je »Kralj nad vso zemljo« in ta nevidni zaščitnik je naš Bog za večno. (Psalm 47, 48) Zatirani morajo čakati na Jehovo, toda vsi, ki ‚prinašajo zahvalne daritve‘, bodo »videli rešitev Jehovino«. (Psalm 49, 50) Če smo storili napako in se pokesamo, kot je to storil David zaradi greha z Batsebo, nas bo odrešil krivde za kri, ker ‚ne zameta srca pobitega in potrtega‘. (Psalm 51)

◆ 46:2 — Kako se lahko ‚zemlja premakne‘?

Čeprav bi se gore pogreznile v morje ob naravnem prelomu zemeljske skorje, se tistim, ki zaupajo v Boga, ni treba bati. Ne glede na to, kaj bi se zgodilo, lahko neomajno zaupajo v Jehovo kot svoje zavetišče.

◆ 51:5 — Na kakšen greh je David s tem mislil?

David ni mislil, da so spolni odnosi, spočetje ali porod nekaj napačnega, niti ni mislil kakšnega greha svoje matere. Namesto tega priznava svojo lastno grešno nrav — kot potomec Adama. (Job 14:4; Rimljanom 5:12) Jehova je Davidu bil milosten, ne le zaradi zaveze za Kraljestvo, ampak tudi zaradi njegovih podedovanih grešnih nagnjenj in zato, ker se je kesal. (2 Samuelova 7:12—16)

Pouk za nas: Psalm 46 je ustrezal času, ko so Jeruzalemu grozili Asirci. Kralj Ezekija je molil k Jehovi, ker je vedel, da je on »pribežališče in moč, v stiski pomoč najhitrejša«, in mesto je bilo na čudežen način rešeno. (2 Kraljev 19. poglavje) Kadar nas pestijo nadloge, lahko naredimo Boga za naše pribežališče ali zavetišče. Kako? Tako, da mu zaupamo, se držimo njegove Besede in njegove organizacije.

Rešitev zagotovljena

Beri Psalme 52 do 57. Bog bo izkoreninil hudobnega ‚iz dežele živečih‘ in ‚raztresel kosti‘ vsakogar, ki nasprotuje njegovemu ljudstvu. (Psalm 52, 53) Ko ga je Savel preganjal, je David bil prepričan, da ga bo Bog rešil, in kot žrtev zvijače je svoje breme preložil na Jehovo. (Psalm 54, 55) Psalmist se je zadovoljil s tem, da čaka na Jehovo, da bo on pokončal nasprotnike. (Psalm 56, 57)

◆ 52:8 — Kako je pravičnik podoben oljki?

Oljka lahko ponazarja plodnost, lepoto in dostojanstvo. (Jeremija 11:16; Ozej 14:6) V tem psalmu je zlobni spletkar, ki bo slabo končal, postavljen kot nasprotje pravičniku, ki je zaščiten in uspeva kot bujna oljka.

◆ 54:1 — Zakaj je David dejal »reši me po imenu svojem«?

Božansko ime nima skrivnostne moči, lahko pa predstavlja Boga kot takega. Zaradi tega je s to prošnjo David priznal, da je Jehova zmožen rešiti svoje ljudstvo. (2 Mojzesova 6:1—8) Čeprav so Zifovci odkrili, kje se David skriva, je Savel zaradi filistejskega napada na Izrael moral prenehati z iskanjem Davida. (1 Samuelova 23:13—29; Psalm 54, uvodni naslov) Tako je Jehova rešil Davida.

Pouk za nas: Davidovi sovražniki so mu namestili zanko. (Psalm 57:6) Takšna zanka, v katero bi se ujel človek, bi pomenila težavne okoliščine ali spletke, ki bi ogrožale Jehovine služabnike. Vendar bi se nasprotniki Jehovinega ljudstva lahko ulovili v svojo lastno zanko. Tako nam je rešitev zagotovljena, če se zanašamo na Jehovo in smo oprezni. (Pregovori 11:21; 26:27)

»Molče čakati«

Beri Psalme 58 do 64. Vsled skrbi zaradi nepravičnih David moli, da bi Bog ukrepal proti krivičnim. (Psalm 58, 59) Ko mu je grozil napad, je prosil za rešitev in bil prepričan, da bo Jehova poteptal nasprotnike. (Psalm 60) Jehova je Davidu že bil pribežališče. Zato je David molče čakal na rešitev. (Psalm 61, 62) David je bil prisiljen oditi v puščavo, verjetno v času Absalomovega upora, toda našel je radost v ‚senci Božjih peruti‘. (Psalm 63) Psalmist je tudi molil za zaščito pred »skrivnimi naklepi hudobnih« in bil je prepričan, da bo pravičnik našel zavetje pri Jehovi. (Psalm 64)

◆ 58:3—5 — Kako so krivični podobni gadu (kači)?

Lažne, obrekljive izjave krivičnih ljudi lahko uničijo ugled žrtve, podobno kot je kačji ugriz lahko smrtonosen. (Psalm 140:3; Rimljanom 3:13; Jakob 3:8) Še več, krivični so »gluhi kakor gad, ki si maši uho«, ker nočejo slišati in sprejeti napotkov.

◆ 63:3 — Kako je lahko Božja milost (ljubeča dobrota, NS) »boljša od življenja«?

Življenje odtujeno Bogu nima pravega smisla. Jehovina vdana ljubezen do Davida je dajala pravi smisel Davidovemu življenju. Oseben, tesen odnos z Bogom vedno pomeni osmislitev življenja njegovih priznanih služabnikov in jim zagotavlja božansko pomoč in vodstvo ter jim omogoča, da se veselijo bodočega srečnega življenja.

Pouka za nas: David se je zadovoljil s tem, da je »molče čakal« na Boga, da bo ta ukrepal v njegovo dobro. (Psalm 62:1—7) Ker se je podvrgel Božji volji, se je čutil varnega in je popolnoma zaupal Jehovi. Če imamo mi takšno zaupanje v Jehovo, bo »mir Božji« čuval naša srca in misli, ko bomo čakali na božansko rešitev pred sovražniki in stiskalci. (Filipljanom 4:6, 7; Psalm 33:20)

Hvalimo našega rešitelja

Beri Psalme 65 do 72. Jehovo se hvali kot izvor obilice žita, dežja, sočnih pašnikov in silno plodnih čred. (Psalm 65) Melodija mora biti skomponirana v »slavo njegovega imena«. (Psalm 66) Biti mora poveličevan in slavljen kot »Bog rešitve«. (Psalm 67, 68) Napovedano je trpljenje Mesije in Jehova je hvaljen, ker ‚poskrbi za izhod‘ in na njegovo pomoč bo psalmist čakal. (Psalm 69—71) Takšno zaupanje bo nagrajeno, kajti celemu svetu je med blagoslovljeno mesijansko vladavino zagotovljena blaginja in rešitev iz zatiranja. (Psalm 72)

◆ 68:11 — Kdo sestavlja »veliko vojsko« žensk?

Potem ko je Jehova uporabil izraelske borce, da porazijo sovražnika, so izraelske ženske razglasile dobro vest o zmagi s glasbo, petjem in plesom. (1 Samuelova 18:6, 7; primerjaj 2 Mojzesova 15:20, 21.) V poslušnosti do Božjih izrekov so se izraelski možje borili in premagali sovražne narode v Obljubljeni deželi. To je Izraelkam bil povod za razglasitev dobre vesti na svečanosti zmagoslavja. Danes imajo ženske, služabnice, važno vlogo kot oznanjevalke Kraljestva, ko govorijo o dobri vesti glede Jehovinih »izrekov«, ki vključujejo objavo narodom, da jih bo mesijanski Kralj, Jezus Kristus kmalu, premagal.

◆ 69:23 — Zakaj se je Boga prosilo, naj bi sovražnikova ledja neprestano omahovala?

Kadar močne mišice ledij oslabijo, ne zmorejo dati od sebe dovolj moči. Izguba moči povzroči drget ali opotekanje, morda vsled strahu. David je prosil Boga naj njegovim sovražnikom odvzame moč, ki so jo le-ti zlorabljali.

◆ 72:16 — Kaj označuje ta plodnost?

‚Sad kakor libanonski‘ lahko pomeni, da žito zraste tako skupaj in tako visoko, da je visokoraslo kot libanonsko zelenje. Visoke, tanke biljke, ki držijo težko klasje in rastejo na terasah vse do vrha gore, se lahko primerjajo z zelo visokimi, mogočnimi libanonskimi cedrami. To kaže na neverjetno bogato žetev v času Mesijeve vladavine. Dejstvo, da bodo ljudje ‚v mestih zacveteli kakor trave‘ kaže na to, da bo število Jezusovih zemeljskih podložnikov zares veliko.

Pouk za nas: Psalmist je molil: »Dal (si) nam izkusiti stiske velike in hude, (ti, Jehova) nas zopet oživiš.« (Psalm 71:20) Čeprav Bog ne povzroča takšnih težav, dopušča, da smo preizkušeni in tako odgovori zasmehovalcu, satanu. (Jakob 1:13; Pregovori 27:11) Jehova nikoli ne dopusti skušnjave, ki bi je ne mogli prenesti, in pomaga nam lahko, da iz vseh teh preizkušenj izidemo z močno vero. (1 Korinčanom 10:13; 1 Petrov 1:6, 7) Maziljeni kristjani so doživeli mnogo tegob med prvo svetovno vojno. Toda Jehova jih je leta 1919 ‚oživil‘ in poprijeli so v sveti službi, v kateri se jim je kasneje pridružila »velika množica«. (Razodetje 7:9) Za takšen izid gotovo gre hvala velikemu Rešitelju.

Čakanje, da bo Jehova ukrepal v našo korist, gotovo zahteva vero. Morda moramo molče čakati, ker ne moremo storiti ničesar, da bi spremenili svoje težavne okoliščine. Pa vendar bomo lahko vztrajali, kot so psalmisti, če se zadovoljimo, da čakamo na Jehovo.