Jehova je naše pribežališče
»Ker si rekel: Ti, GOSPOD, si pribežališče moje, [. . .] ne zadene te nesreča nobena.« (PSALM 91:9, 10)
1. Zakaj lahko rečemo, da je Jehova naše pribežališče?
JEHOVA je pravo pribežališče svojemu ljudstvu. Če smo mu povsem vdani, nas lahko »od vseh strani [. . .] stiskajo, ali nismo na tesnem; v zadregah smo, ali ne obupujemo; preganjajo nas, ali nismo zapuščeni; pobijajo nas, ali ne ginemo«. Zakaj? Ker nam Jehova daje »moč, ki presega običajno« (NW). (2. Korinčanom 4:7–9) Torej nam pri tem, da bi živeli bogovdano, pomaga naš nebeški Oče in lahko si vtisnemo v srce naslednje psalmistove besede: »Ker si rekel: Ti, GOSPOD, si pribežališče moje, Najvišjega si postavil za prebivališče svoje, ne zadene te nesreča nobena.« (Psalm 91:9, 10)
2. Kaj se lahko reče o 91. psalmu in kaj obljublja?
2 Te besede iz 91. psalma je morda napisal Mojzes. Kot pesnik je omenjen v nadpisu 90. psalma, 91. pa je takoj za njim, brez kakršne koli vmesne izjave, v kateri bi bil omenjen kateri drugi pisec. Morda so 91. psalm peli antifonsko; to pomeni, da je morda najprej zapel en pevec (91:1, 2), nato pa mu je odpel zbor (91:3–8). Verjetno se je zatem zaslišal en glas (91:9a) in odgovorila mu je skupina (91:9b–13). Zadnje besede pa je morda zapel samostojni pevec (91:14–16). Vsekakor 91. psalm obljublja duhovno varnost razredu maziljenih kristjanov in podobno zagotavlja tudi njihovim posvečenim tovarišem kot skupini.a Razmislimo o tem psalmu z gledišča vseh takšnih Jehovovih služabnikov.
Varen v ‚Božjem zavetju‘
3. a) Kaj je ‚zavetje Najvišjega‘? b) Kaj doživljamo, ker ‚bivamo v senci Vsemogočnega‘?
3 Psalmist poje: »Kdor stanuje v zavetju Najvišjega, bo počival [bival, Ekumenska izdaja] v senci Vsemogočnega. Zato pravim GOSPODU: Pribežališče si moje in grad moj, Bog moj, v katerega upam.« (Psalm 91:1, 2) ‚Zavetje Najvišjega‘ je v prenesenem pomenu zaščita za nas in še posebej za maziljence, ki so posebna Hudičeva tarča. (Razodetje 12:15–17) Slednji bi nas vse uničil, če nas ne bi ščitil Bog, ker bivamo pri njem kot njegovi duhovni gostje. Ker ‚bivamo v senci Vsemogočnega‘, nas Bog varuje z zaščitnim zaslanjalom oziroma senco. (Psalm 15:1, 2; 121:5) Ni varnejšega prebivališča ali mogočnejšega gradu od našega Suverenega gospoda Jehova. (Pregovori 18:10)
4. Kakšne priprave uporablja ‚ptičar‘, Satan, in kako jim ubežimo?
4 Psalmist dodaja: »On [Jehova] te bo rešil iz zanke ptičarjeve in kuge pogubne [ki povzroča nesreče, NW].« (Psalm 91:3) V starem Izraelu je ptičar pogosto ujel ptiče s pastmi oziroma zankami. Med pastmi ‚ptičarja‘, Satana, so njegova zla organizacija in ‚zvijače‘. (Efežanom 6:11, SSP) Na naši življenjski poti so skrite zanke, da bi nas potegnile v hudobijo in uničile našo duhovnost. (Psalm 142:3) Vendar ker zavračamo nepravičnost, ‚je naša duša kakor ptica, ki se je rešila iz zanke‘. (Psalm 124:7, 8, SSP) Kako hvaležni smo, da nas Jehova rešuje pred hudobnim ‚ptičarjem‘! (Matevž 6:13)
5., 6. Kakšna ‚kuga‘ povzroča »nesreče«, toda zakaj ji Jehovovo ljudstvo ne podleže?
5 Psalmist piše o ‚kugi, ki povzroča nesreče‘. Obstaja nekaj, kar podobno kakor nalezljiva epidemična bolezen povzroča »nesreče« človeški družini in vsem, ki podpirajo Jehovovo suverenost. Zgodovinar Arnold Toynbee je glede tega pisal: »Od konca druge svetovne vojne se je število suverenih neodvisnih držav zaradi nacionalizma podvojilo [. . .]. Človeštvo sedaj teži k vse večji razdružitvi.«
6 V stoletjih so nekateri vladarji podžigali razdiralne mednarodne spore. Poleg tega so zahtevali, da se jih časti oziroma da se časti različne podobe ali simbole. Toda Jehova ni nikoli dopustil, da bi njegovo zvesto ljudstvo podleglo takšni ‚kugi‘. (Daniel 3:1, 2, 20–27; 6:7–10, 16–22) Kot ljubeča mednarodna bratovščina smo vdani samo Jehovu, ostajamo svetopisemsko nevtralni in nepristransko priznavamo, da ‚mu [Bogu] je v vsakem narodu prijeten, kdor se ga boji in dela pravično‘. (Dejanja 10:34, 35; 2. Mojzesova 20:4–6; Janez 13:34, 35; 17:16; 1. Petrov 5:8, 9) Resda nas doletevajo »nesreče« v obliki preganjanja, ki ga doživljamo kot kristjani, vendar smo radostni in duhovno na varnem »v zavetju Najvišjega«.
7. Kako nas Jehova varuje ‚s svojo perutjo‘?
7 Ker je Jehova naše pribežališče, nas tolažijo naslednje besede: »S perutjo svojo te pokrije, in pod krili njegovimi ti bo zavetje, ščit in bran [branik, NW] je resnica [zvestoba, SSP] njegova.« (Psalm 91:4) Bog nas varuje prav kakor ptica, ki leta nad svojimi mladiči, da jih zavaruje. (Izaija 31:5) ‚S perutjo svojo nas pokrije.‘ Ptica zavaruje mladiče pred plenilci tako, da jih pokrije s svojimi krili. Mi smo samo mladiči, varni pod figurativno Jehovovo perutjo, ker se zatekamo v njegovo pravo krščansko organizacijo. (Ruta 2:12; Psalm 5:1, 11)
8. Kako je Jehovova »zvestoba« velik ščit in branik?
8 Zaupamo v ‚zvestobo‘. Ta je kakor velik ščit iz staroveških časov, ki je bil po obliki podoben vratom in dovolj velik, da je pokril celo človeško telo. (Psalm 5:12) Ker trdno zaupamo v takšno zaščito, smo osvobojeni strahu. (1. Mojzesova 15:1; Psalm 84:11) Kakor naša vera je tudi Božja zvestoba velik varovalni ščit, ki ustavi Satanove goreče strele in odbija sovražnikove udarce. (Efežanom 6:16) Poleg tega je tudi branik, močni obrambni okop, za katerim trdno stojimo.
‚Ne bomo se bali‘
9. Zakaj lahko noč vzbuja strah, vendar zakaj se mi ne bojimo?
9 O Božji zaščiti pravi psalmist naslednje: »Ne boš se bal nočne strahote, ne puščice, ki leti podnevi, tudi ne kuge, ki hodi v temi, ne žela [pogube, EI], ki pustoši opoldne.« (Psalm 91:5, 6, SSP) Ker se mnogo hudega stori v okrilju teme, lahko noč vzbuja strah. Sredi duhovne teme, ki sedaj pokriva zemljo, se naši sovražniki v trudu, da bi nam uničili duhovnost in ustavili oznanjevanje, pogosto zatekajo k zahrbtnim dejanjem. Vendar nas varuje Jehova, zato ‚se ne bojimo nočne strahote‘. (Psalm 64:1, 2; 121:4; Izaija 60:2)
10. a) Na kaj se, kot je videti, nanaša ‚puščica, ki leti podnevi‘, in kako se nanjo odzivamo? b) Kaj je ‚kuga, ki hodi v temi,‘ in zakaj se je ne bojimo?
10 Videti je, da se ‚puščica, ki leti podnevi‘, nanaša na besedni napad. (Psalm 64:3–5; 94:20) Toda takšno odkrito nasprotovanje sveti službi je neuspešno, ker vztrajno govorimo resnico. Poleg tega se ne bojimo »kuge, ki hodi v temi«. To je figurativna kuga, ki se širi sredi teme tega moralno in versko obolelega sveta, ki leži pod Satanovo oblastjo. (1. Janezov 5:19) Povzroča mrtvo stanje uma in srca, zaradi česar so ljudje glede Jehova, njegovih namenov in ljubečih priprav v temi. (1. Timoteju 6:4) Toda mi se sredi te teme ne bojimo, ker imamo obilje duhovne luči. (Psalm 43:3)
11. Kaj se zgodi tistim, ki izkusijo ‚opoldansko pustošenje‘?
11 Ne prestraši nas niti ‚poguba, ki pustoši opoldne‘. »Opoldne« lahko pomeni svetne tako imenovane razsvetljene poglede. Tisti, ki podležejo pridobitniškim pogledom sveta, jih to duhovno pokonča. (1. Timoteju 6:20, 21) Toda mi neustrašno oznanjamo kraljestveno sporočilo in se ne bojimo nobenega sovražnika, saj je Jehova naš zaščitnik. (Psalm 64:1; Pregovori 3:25, 26)
12. Ob čigavi strani ‚padajo‘ tisoči in kako?
12 Psalmist nadaljuje: »Pade jih ob strani tvoji tisoč in desetkrat tisoč na desnici tvoji, a k tebi se ne približa. Samo z očmi svojimi boš to gledal in videl povračilo brezbožnikov.« (Psalm 91:7, 8) Mnogim Jehova ne postane pribežališče, zato ‚padajo ob naši strani‘ v duhovno smrt. Ob »desnici« današnjih duhovnih Izraelcev pravzaprav padajo ‚desetkrat tisoči‘. (Galatom 6:16) Toda naj smo maziljeni kristjani ali njihovi posvečeni tovariši, smo na varnem v Božjem ‚zavetju‘. Samo ‚gledamo in vidimo povračilo brezbožnikov‘, ki žanjejo težave v komercialnem, verskem in drugih pogledih. (Galatom 6:7)
‚Ne zadene nas nobena nesreča‘
13. Kakšne nesreče nas ne zadevajo in zakaj?
13 Čeprav varnost v tem svetu izginja, je nam Bog prvi in opogumljajo nas tele psalmistove besede: »Ker si rekel: Ti, GOSPOD, si pribežališče moje, Najvišjega si postavil za prebivališče svoje, ne zadene te nesreča nobena in šiba se ne približa šatoru tvojemu.« (Psalm 91:9, 10) Da, Jehova je naše pribežališče. Najvišjega pa imamo tudi za »prebivališče«, kjer najdemo varnost. Jehova hvalimo kot Vesoljnega suverena, v njem ‚prebivamo‘ kot v Viru varnosti in oznanjamo dobro novico o njegovem Kraljestvu. (Matevž 24:14) Zato nas ‚ne bo zadela nobena nesreča‘, nobena od nesreč, ki jih ta psalm opisuje prej. Celo ko skupaj z drugimi doživimo nesreče, kot so denimo potresi, orkani, poplave, lakote in vojno razdejanje, nam te ne uničijo vere oziroma nas ne oropajo duhovne varnosti.
14. Zakaj kot Jehovovi služabniki nismo okuženi s smrtonosnimi kugami?
14 Maziljeni kristjani so kakor tujci, ki živijo v šotorih ločeno od te stvarnosti. (1. Petrov 2:11) ‚Šiba se ne približa njihovemu šatoru‘. Naj je naše upanje nebeško ali zemeljsko, nismo del tega sveta in nismo okuženi z duhovno smrtonosnimi kugami, kot so nemorala, pridobitništvo, kriva vera, ter čaščenje ‚zveri‘ in njene ‚podobe‘, Združenih narodov. (Razodetje 9:20, 21; 13:1–18; Janez 17:16)
15. Kako nam pomagajo angeli?
15 Psalmist glede naše zaščite dodaja: »Svojim angelom bo [Jehova] zate zapovedal, naj te varujejo na vseh tvojih potih. Na rokah te bodo nosili, da z nogo ne zadeneš ob [noben, NW] kamen.« (Psalm 91:11, 12, SSP) Angeli so pooblaščeni, da nas varujejo. (2. kraljev 6:17; Psalm 34:7–9; 104:4; Matevž 26:53; Lukež 1:19) Varujejo nas ‚na vseh naših poteh‘. (Matevž 18:10) Angeli nas, kraljestvene oznanjevalce, vodijo in skrbijo za nas, tako da se duhovno ne spotaknemo. (Razodetje 14:6, 7) Niti ‚kamni‘, kot so prepovedi našega delovanja, ne povzročijo, da bi se spotaknili in izgubili Božjo naklonjenost.
16. Kako se razlikujeta napad ‚mladega leva‘ in ‚kobre‘ ter kako se nanju odzivamo?
16 Psalmist nadaljuje: »Hodil boš po mladem levu in kobri; teptal boš grivastega levjega mladiča in veliko kačo.« (Psalm 91:13, NW) Kakor mladi lev napade odkrito, čelno, tako nam nekateri sovražniki odkrito nasprotujejo s sprejemanjem zakonov, s katerimi želijo ustaviti oznanjevanje. Napadajo pa nas tudi nepričakovano, kakor kobra, ki napade iz skrivališča. Duhovščina, ki se skriva v zakulisju, nas včasih napade po zakonodajalcih, sodnikih in drugih. Toda z Jehovovo podporo si miroljubno prizadevamo za olajšanjem na sodiščih, s čimer ‚branimo in [pravno, NW] utrjujemo evangelij‘. (Filipljanom 1:7, SSP; Psalm 94:14, 20–22)
17. Kako teptamo ‚grivastega levjega mladiča‘?
17 Psalmist govori o teptanju ‚grivastega levjega mladiča in velike kače‘. Grivast levji mladič je lahko precej napadalen in velika kača je lahko velik plazilec. (Izaija 31:4) Vendar naj je mladi grivasti lev pri čelnem naskoku še tako napadalen, ga lahko v prenesenem pomenu teptamo, ko namesto da bi poslušali levu podobne ljudi ali organizacije, ubogamo Boga. (Dejanja 5:29) Tako nas grivasti ‚lev‘ duhovno nič ne poškoduje.
18. Na koga nas morda spominja ‚velika kača‘ in kaj moramo storiti, če nas napade?
18 V grški Septuaginti je ‚velika kača‘ imenovana »zmaj«. To nas morda precej spominja na ‚velikega zmaja, staro kačo, ki se imenuje Hudič in Satan‘. (Razodetje 12:7–9; 1. Mojzesova 3:15) On je kakor orjaški plazilec, ki lahko svojo žrtev stisne in pogoltne. (Jeremija 51:34) Ko nas Satan skuša oviti, nas stisniti s pritiski tega sveta in pogoltniti, se ga otresimo in poteptajmo to »veliko kačo«. (1. Petrov 5:8) Maziljeni ostanek mora tako ravnati, če želi doživeti izpolnitev Lista Rimljanom 16:20.
Jehova, Vir rešitve
19. Zakaj pribegamo k Jehovu?
19 Ko psalmist govori o pravem častilcu, zastopa Boga, ki pravi: »Ker mi je vdan v ljubezni, [. . .] ga hočem oteti; na varno ga postavim, ker pozna ime moje.« (Psalm 91:14) Besedna zveza »na varno ga postavim« dobesedno pomeni »ga dam na visoko«, to je nekam zunaj dosega. Kot Jehovovi častilci pribegamo k njemu predvsem zato, ker ‚smo mu vdani v ljubezni‘. (Marko 12:29, 30; 1. Janezov 4:19) Zato nas Bog ‚otimlje‘ pred sovražniki. Nikoli nas ne bodo zbrisali z zemlje. Prav nasprotno, rešeni bomo, ker poznamo Božje ime in ga kličemo v veri. (Rimljanom 10:11–13) In odločeni smo, da bomo ‚hodili v imenu GOSPODA [Jehova, NW] vekomaj‘. (Miha 4:5; Izaija 43:10–12)
20. Kaj Jehova obljublja svojemu zvestemu služabniku ob koncu 91. psalma?
20 Ob koncu 91. psalma Jehova o svojem zvestem služabniku reče: »Kadar me zakliče, ga uslišim, na strani mu bodem v stiski; rešim ga in počastim. Nasitim ga z dolgostjo življenja in storim, da z veseljem gleda zveličanje [rešenje, SSP] moje.« (Psalm 91:15, 16) Kadar kličemo Boga v molitvi skladno z njegovo voljo, nam odgovori. (1. Janezov 5:13–15) Doslej smo zaradi sovražnosti, ki jo neti Satan, prestali že mnogo stisk. Toda besede »na strani mu bodem v stiski« nas pripravljajo na prihodnje preizkušnje in nam zagotavljajo, da nas bo Bog ob uničenju te hudobne stvarnosti podpiral.
21. Kako so maziljenci že sedaj oslavljeni?
21 Vsi preostali maziljenci, ki so še med nami, bodo kljub Satanovemu besnemu nasprotovanju oslavljeni v nebesih ob času, ki ga je določil Jehova – po ‚dolgosti življenja‘ na zemlji. Že sedaj pa zaradi Božjega osupljivega reševanja uživajo v duhovni slavi. In kako so počaščeni, da v teh zadnjih dneh vodijo kot Priče za Jehova na zemlji! (Izaija 43:10–12) Jehova bo največjo rešitev svojega ljudstva dovršil med veliko vojno, harmagedonom, ko bo opravičil svojo suverenost in posvetil svoje sveto ime. (Psalm 83:18; Ezekiel 38:23; Razodetje 16:14, 16)
22. Kdo bo ‚gledal Jehovovo rešenje‘?
22 Bodisi da smo maziljeni kristjani ali njihovi posvečeni tovariši, pričakujemo rešitev od Boga. Med ‚velikim in prestrašnim GOSPODOVIM dnem‘ bodo rešeni tisti, ki zvestovdano služijo Bogu. (Joel 2:30–32) Tisti, ki bomo sestavljali ‚veliko množico‘ preživelih v Božjem novem svetu in bomo ostali zvesti tudi med končno preizkušnjo, bomo ‚nasičeni z dolgostjo življenja‘, z življenjem brez konca. Poleg tega bo Bog obudil množice ljudi. (Razodetje 7:9; 20:7–15) Jehova se bo resnično zelo veselil, ko bo ‚storil, da bomo gledali njegovo rešenje‘ po Jezusu Kristusu. (Psalm 3:8) Ker imamo tako veličastne obete, se še naprej obračajmo k Bogu po pomoč, da bi prav šteli naše dni, v njegovo slavo. Z besedami in deli vztrajno dokazujmo, da je Jehova naše pribežališče.
[Podčrtna opomba]
a Pisci Krščanskih grških spisov niso obravnavali 91. psalma z gledišča mesijanskih prerokb. Seveda je bil Jehova pribežališče in grad človeku Jezusu Kristusu, enako pa je z Jezusovimi maziljenimi sledilci in njihovimi posvečenimi tovariši kot skupino v tem ‚času konca‘. (Daniel 12:4)
Kako bi odgovorili?
• Kaj je ‚zavetje Najvišjega‘?
• Zakaj se ne bojimo?
• Kako nas ne bo ‚zadela nobena nesreča‘?
• Zakaj lahko rečemo, da je Jehova naš vir rešitve?
[Slika na strani 17]
Ali veste, kako je Jehovova zvestoba za nas velik ščit?
[Slike na strani 18]
Jehova pomaga svojim služabnikom, da opravljajo strežbo kljub nepričakovanim napadom in odkritemu nasprotovanju
[Vir slike]
Kobra: A. N. Jagannatha Rao, Trustee, Madras Snake Park Trust