V starem Izraelu je modri kralj Salomon izrekel naslednje ljubeče očetovske besede: »Sin moj, če sprejemaš moje izreke in hraniš pri sebi moje zapovedi, tako da tvoje uho posluša modrost, da nagibaš svoje srce k razumnosti [sprevidevnosti, NW], da, če kličeš razsodnost [razumevanje, NW], daješ svoj glas razumnosti [sprevidevnosti, NW], če jo iščeš kakor srebro, jo odkopavaš kakor zaklade, tedaj boš razumel strah GOSPODOV [Jehovov, NW] in boš dosegel spoznanje Boga.« (Pregovori 2:1–5, SSP)

Ali vidite, kdo je odgovoren za pridobivanje modrosti? V teh vrsticah se zveza ‚če kaj narediš‘ pojavi trikrat. Jasno je, da je vsak od nas odgovoren, da si prizadeva za modrost in njeni spremljevalki – sprevidevnost in razumevanje. Najprej pa moramo ‚sprejeti‘ in ‚hraniti pri sebi‘ besede modrosti, zapisane v Svetem pismu. Za to pa moramo preučevati Biblijo.

V uvodnem odlomku drugega poglavja Pregovorov večkrat izrečeni besedi »če« sledijo izrazi, kot so »sprejemaš«, »hraniš pri sebi«, »kličeš«, »iščeš«, »odkopavaš«. Zakaj pisec uporabi te stopnjujoče se izraze? Neki priročnik pravi: »Modrec [tu] poudarja potrebo po zavzetem prizadevanju za modrostjo.« Da, zavzeto si moramo prizadevati za modrost in z njo povezani vrlini – sprevidevnost in razumevanje.