‚Tvoji načrti se bodo izpolnili‘

PSALMIST David je sestavil pesem, v kateri je molil: »Ustvari mi čisto srce, o Bog, novega, stanovitnega duha položi vame. Vrni mi veselje, ki ga prinaša tvoja rešitev, in prebudi v meni voljnega duha.« (Psalm 51:10, 12, NW) S temi besedami je skesani David po svojem grehu z Batsebo rotil Boga Jehova, naj mu prečisti srce in mu dá duha oziroma stališče, ki bi ga navajalo k temu, da bi delal, kar je prav.

Ali Jehova v nas dejansko ustvari novo srce in nam dá novega, voljnega duha? Ali pa si moramo za čisto srce prizadevati in ga nato varovati? Res je, da je »Jehova [. . .] tisti, ki preiskuje srca«, toda koliko pravzaprav osebno vpliva na to, kaj se dogaja v našem srcu? (Pregovori 17:3, NW; Jeremija 17:10) Koliko vpliva na naše življenje, motive in dejanja?

Prvih devet vrstic v 16. poglavju knjige Pregovori, v katerih je v izvirnem jeziku Božje ime omenjeno osemkrat, odkriva, kako lahko Bogu pustimo, da nas v življenju vodi, zaradi česar se bodo naši načrti lahko izpolnili. (Pregovori 16:3) Vrstice od 10 do 15 pa opozarjajo na to, kakšne odgovornosti ima kralj oziroma vladar.

Čigavi so »načrti srca«?

»Načrti srca so človekovi,« piše v Pregovorih 16:1a. Očitno je, da smo za ‚načrte srca‘ odgovorni mi sami. Jehova ne dela tega, da bi nam čudežno pripravljal srce ali da bi nam dajal voljnega duha. Prizadevati si moramo, da bi si pridobili točno spoznanje iz njegove Besede Biblije, o naučenem moramo premišljevati in svoje misli uskladiti z Božjimi. (Pregovori 2:10, 11)

David pa je s tem, da je prosil za »čisto srce« in ‚novega duha‘, tudi pokazal, da se zaveda svojih grešnih nagnjenj in da potrebuje Božjo pomoč, če želi prečistiti svoje srce. Ker smo nepopolni, nas morda kdaj mika, da bi se vpletali v »dela mesa«. (Galačanom 5:19–21) Če želimo ‚zatreti nagnjenja, ki se kažejo v naših zemeljskih telesih: nečistovanje, nečistost, spolno poželenje, škodljive želje in lakomnost‘, potrebujemo Jehovovo pomoč. (Kološanom 3:5) Da bi se torej lahko uprli skušnjavam in iz srca izkoreninili grešna nagnjenja, je zares nujno potrebno, da molimo k Jehovu.

Ali lahko pomagamo tudi drugim, ko gre za ‚načrte‘ njihovega srca? V Bibliji piše: »Nekateri blebeta kakor meč, ki prebada, modrih jezik pa je kakor zdravilo.« (Pregovori 12:18) Kdaj je naš jezik kakor zdravilo? Takšen je lahko samo takrat, ko ‚pride odgovor od Gospoda [Jehova, NW]‘, ko torej govorimo v skladu z biblijsko resnico. (Pregovori 16:1b, Ekumenska izdaja)

»Varljivo je srce nad vse in hudo popačeno,« piše v Bibliji. (Jeremija 17:9) Naše simbolično srce se nagiba k samoopravičevanju in samoprevari. Na to nevarnost opozarja tudi kralj Salomon, vladar starega Izraela, ko pravi: »Človeku se zde vse poti njegove čiste, GOSPOD pa je, ki tehta duhove [presoja duha, NW].« (Pregovori 16:2)

Samoljubje bi nas lahko navedlo na to, da bi opravičevali svoje napake, skušali skriti slabe osebnostne poteze in da bi postali slepi za lastno hudobijo. Toda Jehova ni mogoče prevarati, saj presoja človekovega duha. Ta duh je naše prevladujoče stališče in je povezan s srcem. To, kakšnega duha imamo, je precej odvisno od tega, kaj se dogaja v našem simboličnem srcu – torej od naših misli, čustev, motivov in podobno. Tisti, ki »preiskuje srca«, presoja tega duha in je pri tem povsem nepristranski. Zato je modro, da pazimo na to, kakšnega duha imamo.

»Na GOSPODA zváli dela svoja«

Načrtovanje je miselni proces, torej dejavnost, ki poteka v našem srcu. Običajno nas navede k dejanjem. Ali bomo uspeli svoje načrte uresničiti? Salomon pravi: »Na GOSPODA zváli dela svoja, in izpolnile se bodo namere tvoje [tvoji načrti, SSP].« (Pregovori 16:3) Svoja dela zvalimo na Jehova tako, da mu zaupamo, se nanj zanašamo in se predamo v njegove roke – skratka, da breme s svojih ramen takorekoč zvrnemo na njegova. Psalmist je pel: »Zvrni na GOSPODA žitja svojega pot in upaj vanj; on vse prav stori.« (Psalm 37:5)

Toda da bi se naši načrti izpolnili, morajo biti povsem v skladu z Božjo Besedo in izvirati iz dobrih motivov. Poleg tega bi morali moliti k Jehovu, da bi nam pomagal in nas krepil, ter po najboljših močeh ravnati po biblijskih nasvetih. To, da ‚vržemo naše breme na GOSPODA‘, je še posebej pomembno takrat, ko smo v preizkušnjah ali težavah, saj ‚nas bo on podpiral‘. Prav zares, Jehova »nikdar ne pripusti, da omahne pravičnik«. (Psalm 55:22)

Jehova je ‚vse naredil v svoj namen‘

Kakšne so še koristi tega, da ‚zvalimo svoja dela‘ na Jehova? »Vse je GOSPOD naredil v svoj namen,« pravi modri kralj Salomon. (Pregovori 16:4a) Stvarnik našega vesolja je Bog namena. Kadar svoja dela zvalimo nanj, se naše življenje obogati s smiselno dejavnostjo, ki ni prazna oziroma ničeva. Poleg tega je Jehovov namen z zemljo in ljudmi večen. (Efežanom 3:11) Zemljo je oblikoval zato, da bi na njej ‚prebivali‘. (Izaija 45:18) Še več, to, kar se je prvotno namenil za ljudi na tem planetu, se bo zagotovo izpolnilo. (1. Mojzesova 1:28) Življenje, posvečeno pravemu Bogu, se ne bo nikoli končalo in bo vedno smiselno.

Jehova je naredil »tudi brezbožnega [hudobnega, NW] za hudi dan«. (Pregovori 16:4b) On hudobnih ni ustvaril, ker ‚je njegovo delo popolno‘. (5. Mojzesova 32:4) Toda svojim stvarjenjem je dopustil, da so postala takšna in da živijo tako dolgo, dokler ne bo po njegovem mnenju primerno, da nad njimi izvrši svojo obsodbo. Egiptovskemu faraonu je denimo rekel: »Zaradi tega sem te ohranil, da ti pokažem svojo moč ter da se razglasi ime moje po vsej zemlji.« (2. Mojzesova 9:16) Z desetimi nadlogami ter z uničenjem faraona in njegove vojske v Rdečem morju je res na nepozaben način pokazal, da se v moči z njim ne more kosati nihče.

Jehova pa lahko vodi dogodke tudi tako, da hudobni nevede izpolnijo njegov namen. Psalmist mu je denimo rekel: »Tudi človeška srditost ti bo v hvalo, ostanek srditosti si boš opasal.« (Psalm 76:11, SSP [76:10, AC]) Jehova lahko dovoli, da njegovi sovražniki stresajo jezo nad njegovimi služabniki – toda to smejo delati samo toliko, da je Božjemu ljudstvu v pouk oziroma vzgojo. Kar pa je več od tega, Bog to razume kot napad nase.

Jehova podpira svoje ponižne služabnike. Kako pa gleda na tiste, ki so ponosni in ošabni? Izraelski kralj pravi: »Gnusoba je GOSPODU vsak prevzetni v srcu; roko dam na to, da ne ostane brez kazni!« (Pregovori 16:5) »Prevzetni v srcu« se morda povežejo, da bi se med seboj podpirali, vendar ne bodo ubežali kazni. Zato je modro, da smo ponižni, ne glede na to, koliko znanja imamo, kako sposobni smo ali kakšne službene prednosti morda imamo.

Kako nam pomaga strah pred Jehovom

Ljudje se rodimo grešni, zato se nagibamo k temu, da delamo napake. (Rimljanom 3:23; 5:12) Kaj nam bo pomagalo, da ne bomo načrtovali česa, kar bi nas vodilo v slabo? V Pregovorih 16:6 piše: »Milost [Prijaznost, NW] in resnica [resnicoljubnost, NW] prikrivata krivico, in po strahu GOSPODOVEM se ogneš hudega.« Jehova je prijazen in resnicoljuben, zato odkupuje naše grehe. Nas pa lahko od tega, da bi storili kak greh, odvrača strah pred njim. Zato ni pomembno le to, da Boga ljubimo in smo mu za njegovo prijaznost in resnicoljubnost hvaležni, temveč tudi, da si privzgojimo in ohranjamo strah pred tem, da bi njegovo naklonjenost izgubili!

Strah pred Bogom lahko v našem srcu zraste takrat, ko razvijemo globoko strahospoštovanje do Božje izjemne moči. Samo pomislimo na to, kakšno moč odseva njegovo stvarstvo! Ko je Jehova očaka Joba spomnil, kakšna moč se kaže v njegovih stvarjenjskih delih, je to Jobu pomagalo, da je popravil svoje razmišljanje. (Job 42:1–6) Ali ni res, da se tudi nam dogaja podobno, ko beremo biblijske pripovedi o tem, kako je Jehova ravnal s svojim ljudstvom, in o prebranem premišljujemo? Psalmist je pel: »Pridite in glejte velika dela Božja, strašen je v dejanju proti sinovom človeškim!« (Psalm 66:5) Jehovove prijaznosti ne bi smeli jemati kot nekaj samo po sebi umevnega. Ko so se Izraelci »uprli in žalili duha svetosti njegove; [. . .] se jim je izpremenil v sovražnika, sam se je boril proti njim«. (Izaija 63:10) Velja pa tudi nasprotno. »Ko so koga pota GOSPODU po volji, pomiri mu tudi sovražnike njegove.« (Pregovori 16:7) Strah pred Jehovom je res čudovita zaščita!

»Bolje, da imaš malo s pravičnostjo nego veliko dohodkov s krivico,« pravi modri kralj. (Pregovori 16:8) V Pregovorih 15:16 pa piše: »Boljše je malo s strahom GOSPODOVIM nego obilen zaklad z nemirom.« Jasno je torej, da enostavno moramo imeti strahospoštovanje do Boga, če želimo ostati na poti pravičnosti.

»Človekovo srce načrtuje svojo pot«

Človek je bitje s svobodno voljo, zato se je sposoben odločati med pravilnim in napačnim. (5. Mojzesova 30:19, 20) Naše simbolično srce je zmožno pretehtati več možnosti in se na koncu odločiti za eno ali več od njih. To, da smo za odločitve odgovorni sami, nakaže Salomon z besedami: »Človekovo srce načrtuje svojo pot.« Toda ko človek to stori, »GOSPOD vodi njegove korake«. (Pregovori 16:9, SSP) Jehova torej lahko vodi naše korake, zato je modro, da ga prosimo za pomoč, da bi se ‚naši načrti izpolnili‘.

Omenili smo že, da je naše srce varljivo in zmožno tudi napačno razmišljati. Človek, ki greši, denimo lahko prične v srcu premišljevati, kako bi svoje ravnanje opravičil. Namesto da bi slabo ravnanje opustil, morda razmišlja, da je Bog ljubeč, prijazen, usmiljen in da rad odpušča. V svojem srcu si morda pravi: »Pozabil je Bog mogočni, obličje svoje skriva, nikoli ne bo videl tega.« (Psalm 10:11) Toda izkoriščati Božje usmiljenje je nepravilno in nevarno.

»Prava mera in tehtnica sta od GOSPODA«

Salomon se nato od srca in dejanj navadnega človeka preusmeri na ravnanje kralja, ko pravi: »Božji izrek je na ustnah kraljevih, v sodbi se ne smejo motiti usta njegova.« (Pregovori 16:10) Te besede vsekakor veljajo za ustoličenega kralja Jezusa Kristusa. Nad zemljo bo vladal povsem v skladu z Božjo voljo.

Izraelski modri kralj tudi razkrije, od koga izvirata pravica in pravičnost, ko reče: »Prava mera in tehtnica sta od GOSPODA; kakor jih je naredil, take naj bodo vse uteži v mošnji.« (Pregovori 16:11) Prava mera in tehtnica sta od Jehova. Kralj ju ne more spreminjati po svoji volji. Ko je bil Jezus na zemlji, je o sebi rekel: »Sam od sebe ne morem ničesar delati. Kakor slišim, tako sodim, in moja sodba je pravična, ker ne iščem svoje volje, temveč voljo tistega, ki me je poslal.« Od tega Sina, ki mu je Oče ‚zaupal vse sojenje‘, lahko pričakujemo popolno pravico. (Janez 5:22, 30)

Kaj pa lahko še pričakujemo od kralja, ki je Jehovov predstavnik? Izraelski kralj nadaljuje: »Gnusoba je kraljem storiti krivico, ker s pravičnostjo se utrjuje prestol.« (Pregovori 16:12) V Mesijanskem kraljestvu vladajo Božja pravična načela. V njem ni prostora za »prestol pogube«. (Psalm 94:20; Janez 18:36; 1. Janezovo 5:19)

Pridobimo si kraljevo naklonjenost

Kako naj bi se na to odzvali podložniki veličastnega kralja? Salomon pravi: »Poštene ustnice so kraljem všeč, ljubijo tega, ki govori resnico. Kraljeva jeza je glasnik smrti, a moder mož jo pomiri.« (Pregovori 16:13, 14, SSP) Današnji Jehovovi častilci si te besede jemljejo k srcu in so polno zaposleni s tem, da s svojimi ustnicami oznanjujejo vzpostavljeno Kraljestvo in pridobivajo učence. (Matej 24:14; 28:19, 20) Vedo, da to ugaja njihovemu mesijanskemu kralju Jezusu Kristusu. Človek, ki je nekdaj pomiril mogočnega človeškega kralja in si pridobil njegovo naklonjenost, je nedvomno ravnal modro. Koliko bolj modro je, da si prizadevamo za naklonjenost našega mesijanskega kralja!

»V jasnem kraljevem obličju je življenje,« še pravi Salomon in nadaljuje: »Njegova naklonjenost je kakor oblak pomladnega dežja.« (Pregovori 16:15, SSP) Besede ‚jasno kraljevo obličje‘ označujejo kraljevo naklonjenost, podobno kakor »luč« ali ‚svetloba Jehovovega obličja‘ označuje Božjo naklonjenost. (Psalm 44:3; 89:15) Prav kakor deževni oblaki naznanjajo, da prihaja dež, zaradi katerega se obeta dober pridelek, tako kraljeva naklonjenost napoveduje marsikaj dobrega. Pod vlado mesijanskega kralja bodo podložniki živeli v resnični sreči in blaginji, prav kakor se je to v malem dogajalo med vladanjem kralja Salomona. (Psalm 72:1–17)

Medtem ko čakamo na to, da bo Božje kraljestvo prevzelo nadzor nad vsem, kar se dogaja pod soncem, prosimo Boga, naj nam pomaga prečistiti naše srce. Poleg tega zaupajmo vanj ter razvijajmo strahospoštovanje do njega. Potem bomo lahko povsem prepričani, da ‚se bodo naši načrti izpolnili‘. (Pregovori 16:3)

[Slika na strani 18]

V kakšnem smislu je Jehova naredil »hudobnega za hudi dan«?