Ne dovolite, da vam osamljenost pokvari življenje
OSAMLJENOST lahko pokvari življenje tako starim kakor mladim. Pisateljica Judith Viorst v reviji Redbook pravi: »Osamljenost leži na srcu kakor kamen. [. . .] Izprazni nas in spravi v obup. Zaradi nje se počutimo kakor otrok brez matere, kakor zgubljeno jagnje, tako majhni in zgubljeni v tem tako zelo velikem in brezbrižnem svetu« (September 1991).
Človek lahko postane osamljen zaradi različnih stvari: zaradi ločitve od prijateljev, neznanega okolja, razveze, izgube ljubljene osebe ali problemov pri komuniciranju. Nekateri so zelo osamljeni celo, kadar so obkroženi z ljudmi.
Kaj lahko storite
Ali morate, kadar se vas loti osamljenost, preprosto biti njena nemočna žrtev? Ali se lahko kako obvarujete pred tem, da bi vas osamljenost korak za korakom uničila ali vas spravila ob voljo do življenja? Seveda lahko. Na voljo imate zelo koristen nasvet. Napisan je v Božji navdihnjeni Besedi, Bibliji. Takšna spodbuda je morda prav tisto, kar potrebujete za spopad z osamljenostjo (Matevž 11:28, 29).
Morda vas bo denimo spodbudilo, če boste brali o Ruti, mladi ženi, ki je pred kakimi 3000 leti živela na Srednjem Vzhodu. Ruta je imela vse razloge za osamljenost. Potem ko ji je umrl mož, je šla s taščo živet v Izrael, v neznano okolje (Ruta 2:11). Čeprav je bila prikrajšana za svojo družino in nekdanje prijatelje ter je bila tujka v tej neznani deželi, pa nikjer v Bibliji ne piše, da bi se pogreznila v osamljenost. Njeno zgodbo si lahko preberete v biblijski Rutini knjigi.
Enako kakor Ruta, morate ohraniti pozitivno stališče. K osamljenosti vas namreč lahko spodbuja vaše stališče do stvari oziroma dogodkov. To potrjuje tudi Ann, ki je štiri leta negovala svojega očeta med njegovo izčrpavajočo boleznijo. Ko je oče umrl, je postala zelo osamljena. »Počutila sem se tako, kakor bi bila v praznem prostoru, popolnoma nekoristna — kakor da me ne potrebuje nihče več,« pravi. »Toda sprijaznila sem se z dejstvom, da se je moje življenje zdaj pač spremenilo, in spoznala sem, da bom morala sedanje okoliščine kar najboljše izkoristiti, če se bom hotela osamljenosti postaviti po robu.« Včasih okoliščin res ne morete spremeniti, verjetno pa lahko spremenite svoje stališče do njih.
Zaposlenost s koristno dejavnostjo sicer ni popoln odgovor na spopad z osamljenostjo, toda pomaga. Da je to res, je pri sebi ugotovila Irene, ki je ovdovela že po šestih mesecih zakona. »Opazila sem, da se me je osamljenost lotila, kadar sem bila najmanj zaposlena,« pravi, »zato se rada čimveč ukvarjam z drugimi in jim pomagam spopadati se z njihovimi problemi.« Pomoč drugim torej osrečuje. In osamljeni kristjani so lahko obilno zaposleni v Gospodovem delu (Dejanja apostolov 20:35; 1. Korinčanom 15:58).
Naj pomagajo prijatelji
The New York Times Magazine pravi, da so osamljeni otroci prizadeti zaradi »ran zapuščenosti« (28. april 1991). Mnogi osamljeni ljudje, najsi bodo mladi ali stari, se počutijo zapuščene. Kakšna prednost je zato biti deležen iskrenega prijateljstva, ki ga najdemo v skrbni krščanski občini. Zelo si prizadevajte razširiti svoj krog prijateljev v občini in dovolite jim, da vam pomagajo, kakorkoli že lahko. Med drugim so prijatelji tudi za to — da podpirajo v težavah (Pregovori 17:17; 18:24).
Toda mislite na to, da lahko zaradi svoje čustvene stiske prijateljem otežite njihov trud, da vam pomagajo. Kako? Pisatelj Jeffrey Young pojasnjuje: »Nekateri osamljeni ljudje [. . .] možne prijatelje odbijejo bodisi tako, da med pogovorom govorijo samo oni bodisi da govorijo o grdih oziroma neprimernih rečeh. Kronično osamljeni ljudje nagibajo k temu, da tako ali drugače prekinejo tesna prijateljstva« (U.S.News & World Report, 17. september, 1984).
S tem da se osamite od drugih ljudi, lahko včasih stvari le še poslabšate. To je storil Peter, moški petdesetih let. Po ženini smrti se je umaknil od drugih, čeprav si je globoko v sebi želel njihove pomoči. »Včasih,« pravi, »enostavno nisem prenesel njihove družbe in navsezadnje sem se zalotil, kako se odmikam od drugih.« To je lahko nevarno. Medtem ko nekaj samote lahko koristi, pa razdruževanje lahko škodi (Pregovori 18:1). To je spoznal tudi Peter. Takole pravi: »Na koncu sem to le premagal, se postavil po robu svojim razmeram in s pomočjo prijateljev zmogel preoblikovati svoje življenje.«
Seveda pa ne mislite, da so drugi kar nekako dolžni pomagati. Pazite, da ne boste postali zahtevni. Bodite veseli vseh prejetih dobrot, in izrazite cenjenje zanje. Poleg tega pa ohranite v mislih naslednji dober nasvet iz knjige Pregovorov 25:17: »Redkoma zahajaj v bližnjega svojega hišo, da se te ne naveliča in te ne črti.« Frances, ki se je srečala z veliko osamljenostjo, ko ji je po 35 letih zakona umrl mož, se zaveda, kako pomemben je ta nasvet. »Pri svojih pričakovanjih bodite razumni,« pravi, »in od drugih ne zahtevajte preveč. Ne hodite stalno h komu po pomoč.«
Jehova skrbi
Četudi vas človeški prijatelji včasih razočarajo, pa je Bog Jehova še vedno vaš Prijatelj. Bodite prepričani, da skrbi za vas. Močno zaupajte vanj in se stalno zatekajte k njegovi zaščitniški skrbi (Psalm 27:10; 91:1, 2; Pregovori 3:5, 6). Moabka Ruta je storila tako in bila je bogato blagoslovljena. Postala je celo prednica Jezusa Kristusa (Ruta 2:12; 4:17; Matevž 1:5, 16)!
Neprestano molite k Jehovu (Psalm 34:4; 62:7, 8). Margareti je bila molitev vir velike moči pri ubadanju z osamljenostjo. Skupaj z možem je bila v polnočasni službi, vse dokler ni še mlad umrl. Takole pripoveduje: »Ugotovila sem, da mi je vedno pomagalo, če sem naglas molila in Jehovu povedala vse, moje skrbi in težave. Kadar se me je lotila osamljenost, mi je pomagalo stvari zopet videti v pravi luči. In ko sem videla, da je Jehova na moje molitve odgovoril, me je to navdalo z zaupanjem.« V veliko korist ji je bilo upoštevanje nasveta apostola Petra: »Ponižajte se torej pod mogočno roko Božjo, da vas poviša ob času svojem; vso skrb svojo zvrnite nanj, ker on skrbi za vas« (1. Petrov 5:6, 7; Psalm 55:22).
Dober odnos z Jehovom vam bo pomagal pridobiti si nekaj, kar osamljeni ljudje pogosto zgubijo — samospoštovanje. Novinarka Jeannette Kupfermann je, ko ji je za rakom umrl mož, pisala o »občutkih nekoristnosti in upadanja samospoštovanja«. Rekla je: »To je tisti občutek nekoristnosti, ki mnoge vdove pahne v skoraj samomorilsko potrtost.«
Ne pozabite, da vas Jehova zelo ceni. Zanj niste nekoristni (Janez 3:16). Podpiral vas bo, kakor je v preteklosti podpiral svoje izraelsko ljudstvo. Rekel mu je: »Nisem [te] zavrgel: Ne boj se, ker jaz sem s teboj, ne oziraj se plaho, ker jaz sem Bog tvoj; krepčam te, res, pomagam ti, res, podpiram te z desnico pravičnosti svoje.« (Izaija 41:9, 10).
Ne krivite Boga
Najpomembnejše pa je, da za svojo osamljenost ne krivite Boga. Zanjo ni odgovoren Jehova. Že od nekdaj je njegov namen, da bi se tako vi kakor ostalo človeštvo veselili dobrega in zadovoljujočega tovarištva. Bog je ob ustvaritvi Adama rekel: »Ni dobro biti človeku samemu; naredim mu pomoč njegove vrste« (1. Mojzesova 2:18). In prav to je storil, ko je ustvaril Evo, prvo ženo. Če ne bi prišlo do satanskega upora, ne bi, niti prvi mož in žena niti družine, nikoli okusili osamljenosti.
Ker pa je Jehova začasno dopustil hudobijo, je to povzročilo osamljenost in drugo trpljenje. Toda ohranite jasno v mislih, da je to le začasno. Preizkušnje osamljenosti boste laže prestajali, če boste pred očmi imeli to, kar bo za vas v novem svetu storil Bog. Do takrat pa vas bo Bog podpiral in tolažil (Psalm 18:2; Filipljanom 4:6, 7).
To spoznanje vam lahko vlije moči. Ovdovelo Frances (prej omenjena) so zlasti ponoči zelo potolažile besede iz Psalma 4:8: »V miru ležem in zdajci zaspim, zakaj ti, GOSPOD, mi v samoti daješ, da prebivam brez skrbi.« Razmišljajte o takšnih izrekih iz knjige Psalmov. Razmišljajte o tem, kako Jehova skrbi za vas, kot je to izraženo v Psalmu 23:1-3.
Kako se osamljenim lahko pomaga
Bistven način, kako pomagati osamljenim, je, da jim pokažemo, da jih ljubimo. Biblija vedno znova spodbuja Božje ljudstvo, naj ljubijo drug drugega, zlasti v času preskušnje. »Z bratovsko ljubeznijo srčno ljubite drug drugega,« je napisal apostol Pavel (Rimljanom 12:10). Božja navdihnjena Beseda pravzaprav pravi: »Ljubezen nikoli ne mine« (1. Korinčanom 13:8). Kako lahko osamljenim pokažete, da jih ljubite?
Tisti, ki jim je za osamljene kaj mar, se jih ne bodo ogibali, temveč jim bodo potrpežljivo pomagali, kadarkoli bo to mogoče, in jim tako izkazali srčno ljubezen. Posnemajo lahko Joba, ki je rekel: »Otel sem ubožca, ki je vpil za pomoč, in siroto, ki ji ni bilo pomočnika. [. . .] In srce vdove sem spravil v radostno petje« (Job 29:12, 13). Enako pozorni so lahko tudi imenovani starešine v krščanski občini in sočutni prijatelji, tako da ustrežejo osnovnim človeškim potrebam po razumevanju, toplini in tolažbi. Pokažejo lahko sočutje, včasih pa lahko zadovoljijo tudi potrebo po zaupnem pogovoru (1. Petrov 3:8).
Pogosto so zelo pomembne prav majhne stvari, ki jih osamljenim ljudem storijo njihovi prijatelji. Kadar na primer kakemu sočastilcu umre kdo od njegovih dragih, se lahko veliko dobrega doseže s prijaznimi izrazi iskrenega prijateljstva. Ne podcenjujte izkazovanja tistih malih dobrot, kot je povabilo na kosilo, sočutno uho ali spodbuden pogovor. Te so lahko zelo učinkovite, ko pomagamo komu pri spopadanju z osamljenostjo (Hebrejcem 13:16).
Verjetno se bomo vsi kdaj pa kdaj srečali z osamljenostjo. Toda ni treba, da osamljenost postane naša nadloga. Izpolnite svoje življenje s smiselnimi, pozitivnimi dejavnostmi. Naj vam pomagajo prijatelji, kadarkoli lahko. Zaupajte Bogu Jehovu. Trdno imejte v mislih spodbudno obljubo, ki je zapisana v Psalmu 34:19: »Mnoge so pravičnega nadloge, ali iz njih vseh ga reši GOSPOD.« Obrnite se po pomoč k Jehovu in ne dopustite, da vam osamljenost pokvari življenje.
[Okvir na strani 24]
NEKATERI NAČINI BOJA PROTI OSAMLJENOSTI
▪ Držite se Jehova
▪ Tolažite se z branjem Biblije
▪ Ohranite pozitivno krščansko stališče
▪ Bodite zaposleni s smiselno dejavnostjo
▪ Razširite svoj krog prijateljev
▪ Olajšajte prijateljem njihov trud, da vam pomagajo
▪ Ne osamite se, marveč razvijajte prijateljsko ljubezen
▪ Bodite prepričani, da Jehova skrbi za vas
[Okvir na strani 24]
KAKO LAHKO POMAGATE OSAMLJENIM
▪ Bodite z njimi razumevajoči, prisrčni in jih tolažite
▪ Zadovoljite potrebi po zaupnem pogovoru
▪ Nadaljujte s tistimi majhnimi deli, ki pomagajo
[Slika na strani 23]
Čeprav je Ruta živela v težkih okoliščinah, pa nikjer ne piše, da bi dovolila, da ji osamljenost pokvari življenje