Vrhunske točke Biblije Pregovori 1:1—31:31

Boj se Jehova, da bi bil srečen

»Strah Jehovin je začetek modrosti.« (9:10) Kako dobro je to prikazano v Pregovorih! Ta svetopisemska knjiga, ki je bila dokončana okrog leta 716 pr. n. št., nam pomaga biti modrim ob pravilni uporabi znanja. Upoštevaj te modre izreke in boš srečen.

Prisluhni modrosti

Beri Pregovore 1:1—2:22. »Strah Jehovin« je bistven za znanje. Če sprejemamo karanje, se ne bomo pridružili prestopnikom, da bi kot oni napačno ravnali. Tistim, ki se ga bojijo, daje Jehova modrost, ki jih ščiti pred prestopniki.

◆ 1:7 — Kaj je »Jehovin strah«?

To je strahospoštovanje, globoko spoštovanje in zdrav strah pred tem, da mu ne bi ugajali, ker cenimo njegovo milost in dobroto. »Strah Jehovin« pomeni, da ga priznavamo za vrhovnega Sodnika in Vsemogočnega, ki ima pravico in moč, da kaznuje ali usmrti neposlušne. Pomeni tudi zvesto služiti Bogu, mu popolnoma zaupati in sovražiti tisto, kar se njemu zdi napačno. (Psalm 2:11; 115:11; Pregovori 8:13)

◆ 2:7 — Kaj je neoporečnost?

Hebrejski izrazi, ki se nanašajo na neoporečnost v osnovi označujejo nekoga, ki je »cel« ali »celovit«. Pogosto označujejo moralno čvrstost in poštenost, korektnost. Tisti, ki so neoporečni, so se brez zadržkov predali Jehovi. Za takšne »korektne ljudi« je Jehova varovalni »ščit«, ker modro ravnajo in so se prilagodili njegovim pravičnim načelom.

Pouk za nas: Če se bojimo Jehove, bomo sprejeli vzgojo, ki jo posreduje po svoji Besedi in organizaciji. V nasprotnem primeru bi bili podobni »bedakom«, brezbožnim grešnikom. Zato sprejmimo njegovo ljubeče poučevanje in karanje. (Pregovori 1:7; Hebrejcem 12:6)

Ceni modrost

Beri Pregovore 3:1—4:27. Da bi znal razsojati o pravi vrednosti stvari, »zaupaj Jehovi z vsem srcem svojim.« Srečo uživajo tisti, ki visoko cenijo modrost. Takšni hodijo v vedno jasnejši svetlobi, vendar morajo čuvati svoje srce.

◆ 4:18 — Kako ‘luč zore sveti bolj in bolj’?

Sončna svetloba se pokaže z zoro in je potem vse jasnejša do »popolnega dne«. Podobno tudi duhovna luč sčasoma postaja jasnejša Jehovinemu narodu. Ko se približamo nekim dogodkom, jasneje razumemo spolnitev Jehovinih namenov v zvezi s tem. Božanske prerokbe se nam odpirajo, ker jih osvetljuje Božji sveti duh, in ko se spolnjujejo v svetovnih dogodkih ali doživetjih Jehovinega naroda. Tako njihova ‘pot sveti bolj in bolj.’

Pouk za nas: Prava modrost in podrejanje božanskim zapovedim nas bo varovalo pred tem, da ne uberemo nerazumno smer, ki bi nas morda peljala v zgodnjo smrt. Na primer, tisti, ki jim niso mar Jehovine zapovedi glede spolne nemorale, se lahko okužijo s spolno prenosljivimi boleznimi, kar lahko povzroči prezgodnjo smrt. Zato živimo v skladu z Božjimi zahtevami, kajti tedaj bo modrost za nas »drevo življenja«. (Pregovori 3:18)

Kako lahko pokažemo modrost

Beri Pregovore 5:1—9:18. Modri smo, če se izogibamo nemoralnosti in »se veselimo žene mladosti svoje.«_ Navedenih je sedem stvari, ki se gnusijo Jehovi in dana so opozorila pred zapeljevanjem nečistnice. Poosebljena modrost je Božji »delovodja«. In »strah Jehovin je začetek modrosti.«

◆ 6:1—5 — Ali je ta nasvet nasproten duhu radodarnosti?

Ta pregovor nas ne skuša odvračati od radodarnosti, čeprav svetuje, da se ne zapletamo v poslovne zadeve z drugimi, še posebej neznanci. Izraelci so bili dolžni pomagati svojemu bratu, ki je ‘obubožal’. (3 Mojzesova 25:35—38) Toda nekateri so se spravili v težave s poslovnimi tveganji in si priskrbeli denarno podporo tako, da so prepričali druge, kako je njihov posel garantiran in da bodo že vrnili posojevalcem, ko bo treba. Če nekdo morda zaide v takšen težaven položaj zaradi ponosa, bi bilo modro, da se skuša brez oklevanja rešiti iz tega. (Pregovori 11:15)

◆ 8:22—31 — Ali gre tu le za opis modrosti?

Ne, kajti modrost je vedno obstajala kot označba večnega Boga. (Job 2:13) Tukaj res piše, da je modrost bila ‘narejena’ in da je bila »pri njem /Jehovi/ kot delovodja« v času ustvarjanja zemlje. Ugotovitev, da modrost pooseblja Božjega sina ustreza dejstvu, da so v njem »skriti vsi zakladi modrosti in vednosti«. (Kološanom 1:15, 16; 2:3, JP)

Pouk za nas: Ker je omenjala svoje »hvalne daritve« in »obljube«, bi si za nemoralno žensko iz Pregovorov 7. poglavje lahko mislili, da ji ni manjkalo duhovnosti. Hvalne daritve so vključevale meso, moko, olje in vino. (3 Mojzesova 19:5, 6; 22:21; 4 Mojzesova 15:8—10) S tem je pokazala, da je v njeni hiši obilo hrane in pijače in da se bo »brezumni mladenič« pri njej dobro zabaval. To je tipičen način, kako se lahko napačno motivirana oseba zaplete v nemoralo. Kako pomembno je upoštevati to svarilo in se izogniti takšnega greha proti Bogu! (1 Mojzesova 39:7—12)

Nasprotja, ki silijo k razmišljanju

Beri Pregovore 10:1—15:33. Salomonovi pregovori se večinoma prično z nasprotujočimi si življenjskimi pravili. Poudarja se tudi »strah Jehovin«. (10:27; 14:26, 27; 15:16, 33)

◆ 10:25 — Zakaj se omenja »nevihta«?

Ker se krivični ne oslanjajo na pravična načela, so podobni nestanovitnim zgradbam, ki se zrušijo v močni nevihti. Pravični pa so stanovitni, ker je njihovo mišljenje čvrsto osnovano na bogovšečnih načelih. Podobno kot zgradba, ki ima dobre temelje, takšni ne popustijo pod pritiskom. (Matej 7:24—27)

◆ 11:22 — Kako je ženska lahko podobna zlatemu obročku v svinjskem rilcu?

Zlati nosni obroček, ki je vstavljen v nosnico oziroma v del, ki ločuje nosnici, daje slutiti, da je nosilec omikana oseba. Toda za Izraelce je bila svinja nečista in ogabna. Zato je lepa, toda nerazumna ženska enako neumestna kot obroček v svinjskem rilcu.

◆ 14:14 — Kaj zadovolji nezvesto osebo?

Kdor je »nezvestega srca« /NS/ je zadovoljen s pridobitniškim načinom življenja. (Psalm 144:11—15a) Zanj je brez pomena delati nekaj, kar bi ugajalo Bogu in sploh ne pomisli, da bo moral Jehovi polagati račune. (1 Petrov 4:3—5) Toda »dober človek« zavrača dela nezvestih in je zadovoljen s svojimi »dobrimi deli.« /EI/ Na prvo mesto daje duhovne interese, drži se Božjih meril, najbolj ga osrečuje služenje Bogu in je zadovoljen z božanskimi blagoslovi. (Psalm 144:15b)

◆ 15:23 — Kako se lahko ‘veselimo odgovora svojih ust’?

Tega se lahko veselimo, če se je naš nasvet upoštevalo in je prinesel dobre rezultate. Toda, da bi lahko nekomu pomagali, mu moramo skrbno prisluhniti, pretehtati dejstva, ki ustvarjajo njegov problem in mu svetovati na osnovi Biblije. Takšna »beseda o pravem času, o kako (je) dobra!«

Pouk za nas: »Neumnež« ‘takoj’ srdito reagira na žalitev. »Razumni« — preudaren posameznik — moli za Božji duh, da bi se lahko obvladal in upošteval njegovo Besedo. (Pregovori 12:16) S tem se lahko izognemo nadaljnjemu sporu, ki bi nam in drugim škodoval v duhovnem in telesnem pogledu.

Primerjalni pregovori

Beri Pregovore 16:1—24:34. Ti modri Salomonovi izreki nudijo vodstvo v glavnem s primerjalnimi mislimi. Ponovno je poudarjen »strah Jehovin«. (16:6; 19:23; 22:4; 23:17; 24:21)

◆ 17:19 — Kaj je narobe z visokimi vhodnimi vrati?

Tisti, ki vrat v svojih hišah in dvorcih niso naredili nizkih, so tvegali, da jih bodo oropali jezdeci. Ta pregovor pa morda namiguje tudi na ustnice, ki so zaradi domišljavega govorjenja in bahanja lahko podobne visokim vratom. Takšno govorjenje privede do prepira in lahko končno vodi v nesrečo.

◆ 19:17 — Zakaj je pomoč ubogim enaka posojanju Jehovi?

Ubogi pripadajo Bogu, in kar storimo za njih, šteje enako kot da bi storili njemu. (Pregovori 14:31) Če nas ljubezen in darežljivost navedeta, da smo naklonjeni ubogim ali da dajemo darila revnim ne da bi od njih pričakovali povračilo, Jehova na takšno dajanje gleda enako kot da posojamo njemu in nam bo blagohotno povrnil in nas blagoslovil. (Luka 14:12—14)

◆ 20:1 — Kako je vino »zasmehovalec«?

Vino lahko povzroči, da se opijemo, smo smešni ter bučni. Ker močno popivanje prinaša takšne napačne učinke, se ga morajo kristjani izogibati. (1 Timoteju 3:2, 3, 8; 1 Korinčanom 6:9, 10; Pregovori 23:20, 21)

◆ 23:27 — Kako je prostitutka lahko podobna »jami« in »vodnjaku«?

Kot se živali ujamejo v jamo, ki so jo izkopali lovci, se tudi obiskovalci prostitutke ujamejo v nemoralo. Z besedo »tujka« se misli nečistnico, verjetno zato, ker so prostitutke v Izraelu bile večinoma tujke. Iz »ozkega vodnjaka« je težko dvigati vodo, ker lončen vrč zlahka poči zaradi udarcev ob njegove stene. Podobno tisti, ki imajo opraviti s prostitutko, doživljajo čustvene in fizične težave. (Pregovori 7:21—27)

Pouk za nas: »Krivična priča« ne spoštuje Boga in je po Zakonih lahko usmrčena. Tako lahko »izgine« v rokah Jehovinih mož. (Pregovori 21:28; 5 Mojzesova 5:20; 19:16—21; primerjaj Apostolska dela 5:1—11.) Toda, človek, ki pozorno posluša govori le takrat, ko se prepriča v to, kar je slišal. Njegovo pričevanje je »večno«, ker ga kasneje ni mogoče zavreči kot lažnega. Razen tega ga niso usmrtili kot lažno pričo. Tisti, ki pričajo v pravnih primerih med Jehovinimi pričami bi morali pozorno poslušati, da bi lahko navedli točne podatke, kajti netočno ali lažno pričanje je lahko duhovno škodljivo.

Koristne primerjave

Beri Pregovore 25:1—29:27. Salomonovi pregovori, ki so jih prepisali možje kralja Ezekije poučujejo v glavnem s pomočjo primerjav. Med ostalim se spodbuja k odvisnosti od Jehove.

◆ 26:6 — Zakaj primerjava z nekom, ki si ‘odseka nogo’?

Oseba, ki bi si odsekala nogo, bi se pohabila, tudi če bi nekdo zaposlil »bedaka«, bi storil nasilje nad svojimi lastnimi interesi. Posel, ki se zaupa neumni osebi, bo propadel. Kako modro je torej ‘preizkusiti’ moške preden se jih priporoča za skupščinske odgovornosti. (1 Timoteju 3:10)

◆ 27:17 — Kako se »ostri«, »brusi« človeka?

Kos železa se lahko uporabi za »brušenje« rezila, ki je narejeno iz iste kovine, tako lahko tudi nekomu uspe, da izostri intelektualno in duhovno stanje druge osebe. Če nas potrejo razočaranja in stiki z duhovno neenakovrednimi posamezniki, nas lahko sovernik, ki je enakega mišljenja z nami, z biblijsko spodbudo zelo potolaži. Naše žalostno stanje se spremeni na bolje in smo s svežim upanjem oživljeni za ponovno delovanje. (Pregovori 13:12)

◆ 28:5 — Kaj vključuje izraz »vse«?

Tisti, ki napačno ravnajo, so duhovno slepi. (Pregovori 4:14—17; 2 Korinčanom 4:4) Takšni ne »razumejo sodbe« oziroma tega, kar je prav po Božjih merilih. Zato ne znajo prav presojati in odločati. Toda tisti, ki »iščejo Jehovo« v molitvi in preučujejo njegovo Besedo, »razumejo vse«, kar je potrebno, da bi mu lahko zadovoljivo služili. (Efežanom 5:15—17)

◆ 29:8 — Kako lahko zasmehovalci »zažgejo mesto« ?

Zasmehovalci, ki ne spoštujejo avtoritete, govorijo nesramno, predrzno. S tem podžigajo ogenj in tako zelo razpihujejo plamene, da vzplamtijo celo mesto. Toda modri »odvračajo jezo«, govorijo krotko in razumno, gasijo plamene jeze in pospešujejo mir. (Pregovori 15:1)

Pouk za nas: Če smo ponosni, bo naša oholost povzročila, da bomo ponižani. (Pregovori 29:23) Ohola oseba je običajno tudi predrzna in to lahko vodi do nespoštovanja in poloma. (Pregovori 11:2; 16:18; 18:12) Bog lahko poskrbi, da bo ponosni posameznik ponižan, morda celo tako, da bo uničen. Takšen človek hrepeni po slavi, tudi ljudem je zoprn. Toda oseba »ponižnega duha (končno) doseže slavo.«

‘Tehtna sporočila’

Beri Pregovore 30:1—31:31. Agurjeva ‘tehtna sporočila’ priznavajo, da je »vsak Božji izrek prečiščen.« Navedene so tudi stvari, ki so prečudovite, da bi jih lahko doumeli, itd(30:1—33) Tehtna sporočila’, ki jih je Lemuel dobil od svoje matere opozarjajo, da pitje opojnih pijač lahko zamegli razsodnost, nadalje spodbujajo k pravični sodbi in opisujejo, kakšna je dobra žena. (31:1—31)

◆ 30:15, 16 — Kaj je bistvo teh primerov?

Ponazarjajo nenasitnost pohlepa. Kot se pijavke nasesajo krvi, tako pohlepne osebe zahtevajo vedno več denarja in moči. Podobno šeol ni nikdar zadovoljen in ostaja odprt za nadaljnje smrtne žrtve. Jalova maternica si želi otrok. (1 Mojzesova 30:1) Izsušena zemlja popije kapljice dežja in kmalu je spet suha. Ogenj, ki pogoltne stvari, ki smo jih vrgli vanj, spet steguje svoje zublje, da bi pogoltnil vse vnetljive stvari, ki jih lahko doseže. Enako je s pohlepnimi ljudmi. Tisti, ki jih vodi bogovšečna modrost seveda niso tako neskončno pohlepni.

◆ 31:6, 7 — Zakaj naj bi »potrtim« dali vina?

Opojne pijače in vino delujejo kot pomirjevalo. Tako se ga lahko da tistemu, »ki pogiblje« oziroma umira, ali tistim, ki so »potrti« /EI/, da bi se manj zavedali svoje bolečine in težav. Starodavna navada dajanja opojnega vina kriminalcem, da bi jim ublažili bolečine pri usmrtitvi, morda pojasni, zakaj so ga rimski vojaki ponudili Jezusu Kristusu, ko je bil pribit na kol. Jezus ni hotel takšnega vina, ker je hotel biti priseben v preizkušnji in ostati neoporečen do Boga. (Marko 15:22—24)

◆ 31:15 — Kdo so te »dekle«?

Misli se na hišne dekle, pomočnice. Glede hrane in dela se niso mogle pritoževati. Marljiva gospodinja je dajala hrano svoji družini, obenem pa je poskrbela, da so te ženske imele kaj jesti in delati.

Pouk za nas: Ker smo nepopolni, bi se lahko včasih sami neumno povzdigovali, se poviševali. Če tako delamo ali govorimo, pa še z jezo, bi morali »dati roko na usta« in tako preprečiti, da ne bi dodatne besede še bolj izzvale prizadeto osebo. Podobno kot je mleko potrebno stepati, da bi dobili maslo in je nosnice potrebno stiskati, da ne bi več krvaveli iz nosu, se prepiri pojavijo, kadar ljudje dajo prosto pot jezi. (Pregovori 30:32, 33) V takšnih primerih je še kako modro, če smo tiho in preprečimo še večje težave!

Kako zelo nam lahko koristi knjiga Pregovorov! Negujmo te modre izreke, ki pospešujejo spoštljiv strah do Jehove. Če jih bomo uporabljali, nas bo to prav gotovo osrečilo.