Jehovova beseda je živa
Poudarki knjige Propovednik
»ČLOVEK, rojen iz žene, je kratkih dni in dosita ima nadlog,« je opazil očak Job. (Job 14:1) Zato je zelo pomembno, da svojega kratkega življenja ne zapravljamo s praznimi skrbmi in prizadevanji! Čemu pa naj posvetimo svoj čas, moči in sredstva? Česa bi se morali ogibati? Modre besede, ki so zapisane v biblijski knjigi Propovednik, so nam glede tega zanesljiv vodnik. Sporočilo, ki ga vsebujejo, je ‚zmožno sprevideti misli in namere srca‘ in nam lahko pomaga osmisliti življenje. (Hebrejcem 4:12)
Knjigo Propovednik je napisal mož, ki je bil znan po svoji modrosti, staroizraelski kralj Salomon. Odkrito razodeva, kaj ima v življenju resnično vrednost in kaj je nima. Glede na to, da Salomon v njej omenja nekatere od svojih gradbenih projektov, je to knjigo verjetno napisal po tem, ko jih je dokončal in preden je odpadel od pravega čaščenja. (Nehemija 13:26) Zaradi tega čas pisanja uvrščamo pred leto 1000 pr. n. št., proti koncu Salomonovega 40-letnega vladanja.
KAJ NI NIČEMURNOST?
»Vse je ničemurno!« pravi propovednik in vpraša: »Kaj ima dobička človek od vsega truda svojega, s katerim se trudi pod solncem?« (Propovednik 1:2, 3) Izraza »ničemurnost« in »pod soncem« se v knjigi Propovednik pogosto pojavljata. Hebrejska beseda za »ničemurnost« dobesedno pomeni »dih« ali »hlap« in nakazuje, da nečemu manjka to, kar je bistveno, da ta stvar ni trajna oziroma nima trajne vrednosti. Izraz »pod soncem« pomeni »na tej zemlji« ali »na tem svetu«. Zato je vse – vsa človekova prizadevanja, ki se opravljajo brez upoštevanja Božje volje – ničemurnost.
»Pazi na svojo nogo, kadar stopaš v Božjo hišo,« pravi Salomon. »Stopi naprej, da boš poslušal.« (Propovednik 4:17, SSP [5:1, AC]) Sodelovati pri pravem čaščenju Boga Jehova ni ničemurnost. Pravzaprav bomo lahko živeli smiselno samo, če bomo posvečali pozornost svojemu odnosu z Njim.
Odgovori na svetopisemska vprašanja:
1:4–10 – Kaj je ‚utrujajočega‘ (SSP) glede naravnih kroženj? Propovednik omeni samo tri naravne pojave, zaradi katerih je možno življenje na zemlji – sonce, pihanje vetra in kroženje vode. V resnici je v naravi veliko kroženj in so zelo zapletena. Človek lahko preučevanju teh kroženj posveti celo svoje življenje, pa jih ne bo povsem razumel. To je lahko zares »utrujajoče«. Lahko je tudi razočaran, če svoje kratko življenje primerja z neskončnim ponavljanjem teh kroženj. Celo poskusi, da bi odkrili kaj novega, so utrujajoči. Navsezadnje niso nove iznajdbe nič drugega kot praktična uporaba zakonov, ki jih je pravi Bog postavil in že uporabil v svojem stvarstvu.
2:1, 2 – Zakaj je smeh imenoval »nespamet«? Smeh nam morda pomaga, da za trenutek pozabimo na svoje težave in med zabavanjem lahko pričnemo na probleme gledati bolj nalahko. Vendar pa smeh naših težav ne odžene. Zato je za smeh, za katerega bi si prizadevali, zato da bi bili srečni, rečeno, da je »nespamet«.
3:11 – Kaj je Bog storil, da je »lepo ob svojem času«? Med nekaterimi stvarmi, ki jih je Bog Jehova naredil ‚lepe‘ oziroma primerne in dobre ob svojem času, so ustvaritev Adama in Eve, mavrična zaveza, zaveza z Abrahamom, zaveza z Davidom, prihod Mesija in ustoličenje Jezusa Kristusa za kralja Božjega kraljestva. Toda v naši bližnji prihodnosti bo Jehova naredil še nekaj ‚lepega‘. Lahko smo prepričani, da bo ob pravem času izpolnil svojo obljubo o pravičnem novem svetu. (2. Petrovo 3:13)
3:15b, NW – Kako ‚si pravi Bog prizadeva za dobro tistih, ki so preganjani‘? Besede ‚tisti, ki so preganjani‘ morda merijo na pravične, ki jih hudobni pogosto preganjajo. Jehova si prizadeva, da bi se v dobro pravičnih ‚izkazal močnega‘. (2. letopisov 16:9) Besede v izvirniku pa se lahko prevedejo tudi s »pravi Bog si prizadeva za tem, za čimer teži« in se lahko nanašajo na to, kar se Bog nameni narediti. Človek se lahko ob ponavljajočih se krogih rojstev in smrti ter vojne in miru morda počuti nemočnega in prične razmišljati, da se zgodovina nenehno ponavlja, toda pravi Bog si lahko prizadeva doseči vse, kar želi, in to tudi doseže. (Propovednik 3:1–10, 15a)
5:9, NW – Kako je ‚dobiček zemlje za vse te ljudi‘? Od ‚dobička zemlje‘ – tega, kar zemlja obrodi – smo odvisni vsi, ki živimo na zemlji. Kralj ni nobena izjema. Da bi z njegovih polj lahko pobrali pridelke, morajo njegovi služabniki na njih trdo delati.
Pouk za nas:
1:15. Nesmiselno je tratiti čas in moči za to, da bi popravili zatiranje in krivico, ki ju vidimo danes. Samo Božje kraljestvo bo lahko naredilo konec hudobiji. (Daniel 2:44)
2:4–11. Arhitektura, vrtnarjenje, glasba in druge človekove dejavnosti ter razkošno življenje so »lovljenje vetra«, ker življenju ne dajejo pravega smisla niti ne prinašajo trajne sreče.
2:12–16. Prednost modrosti pred neumnostjo je v tem, da lahko modrost pomaga rešiti določene probleme. Toda ob smrti človeška modrost nič ne koristi. Četudi je nekdo zaradi svoje modrosti zaslovel, je kmalu pozabljen.
2:24; 3:12, 13, 22. Ni narobe, če se veselimo sadov svojega truda.
2:26. Bog daje svojo modrost, ki prinaša radost, ‚človeku, ki Mu ugaja‘. Te modrosti ne more dobiti nihče, ki ni v dobrem odnosu z Bogom.
3:16, 17. Ni stvarno pričakovati, da se bo danes vselej godila pravica. Zaradi tega, kar se dogaja v svetu, naj ne bi bili zaskrbljeni, temveč bi morali čakati, da Jehova poravna stvari.
4:4. Če smo težko delo dobro opravili, nam to lahko prinese zadovoljstvo. Če pa bi trdo delali samo zato, da bi zasenčili druge, bi to izzvalo tekmovalnega duha, povzročilo slabo voljo in zanetilo ljubosumje. Naša prizadevanja v krščanski službi morajo izvirati iz pravih motivov.
4:7–12. Medsebojni odnosi so pomembnejši od gmotnih dobrin in jih ne smemo žrtvovati v zameno za to, da bi si pridobili bogastvo.
4:13. Položaj in starost vselej ne prinašata spoštovanja. Tisti, ki imajo odgovorne položaje, bi morali ravnati modro.
4:15, 16, SSP. ‚Mladenič, ki je nastopil namesto drugega‘ – kraljev naslednik – ima morda na začetku podporo ‚vseh tistih, ki jim načeluje‘, toda ‚pozneje se ga živeči ne bodo veselili‘. Zares, priljubljenost je običajno kratkotrajna.
5:2. Naše molitve bi morale biti premišljene in spoštljive, ne pa prazno besedičenje.
5:3–7. Če je človek prezaposlen s tem, kako bi dobil gmotne reči, lahko prične sanjariti o sebičnih stvareh. Zaradi tega je ponoči buden in ob dober spanec. Človek, ki veliko govori, se lahko drugim zdi neumen in se utegne zaletavo zaobljubiti pred Bogom. ‚Strah pred Bogom‘ pa nas varuje, da bi delali katero koli od teh reči.
6:1–9. Kaj nam koristijo bogastvo, slava, dolgo življenje in celo velika družina, če nam okoliščine preprečijo, da bi v njih uživali? Poleg tega je »bolje, da oči kaj vidijo«, oziroma da sprejemamo resničnost, kot pa da »želje okoli tavajo«, oziroma da gojimo upe, ki se ne morejo izpolniti. Najboljše bomo torej živeli, če bomo zadovoljni s »hrano, obleko in streho«, obenem pa bomo uživali v dobrih stvareh in si predvsem prizadevali za to, da ohranimo tesen odnos z Jehovom. (1. Timoteju 6:8)
NASVETI ZA MODRE
Kako lahko ohranimo dobro ime oziroma sloves? Kako naj bi gledali na človeške voditelje in krivice, ki smo jim morda priča? Kako naj bi živeli glede na dejstvo, da se mrtvi ničesar več ne zavedajo? Kako lahko mladi modro uporabijo svoj čas in moči? Propovednikovi modri nasveti, ki odgovarjajo na ta in druga vprašanja, so zapisani v poglavjih 7–12 knjige Propovednik.
Odgovori na svetopisemska vprašanja:
7:19 – V katerem smislu je modrost močnejša kakor »deset mogotcev«? Kadar je v Bibliji številka deset uporabljena v figurativnem pomenu, predstavlja popolnost v smislu, da nič ne manjka. Salomon je dejal, da je modrost boljša zaščita kakor vsi vojaki mesta skupaj, ki ga stražijo.
10:2, SSP – Kaj pomeni, da ima nekdo srce v »desnici« oziroma v »levici«? Ker desna roka pogosto označuje odobravanje, pomeni to, da ima nekdo srce v desnici, da ga srce spodbuja k dobrim delom. Toda če srce posameznika navaja k napačnemu ravnanju, je za njegovo srce rečeno, da ga ima v svoji levi roki.
10:15 – Kako »trud bedaka izmozgava«? Če človeku manjka zdrave presoje, tudi s trdim delom ne doseže nič zares vrednega. Njegovo delo, ki je le neskončno prizadevanje, mu ne prinaša nobenega zadovoljstva, temveč ga samo utruja.
11:7, 8 – Kaj pomenijo besede »Sladka je svetloba in dobro de očem gledati solnce«? Zaradi svetlobe in sonca je naše življenje bolj veselo. Salomon s tem pravi, da je dobro biti živ in da bi se morali ‚veseliti‘, preden pridejo dnevi teme oziroma starosti, ki nas oropajo mladostnih moči.
11:10 – Zakaj sta »mladost in jutro življenja« ničemurnost? Ničemurnost sta, če ju ne uporabimo primerno, saj dnevi mladostnih moči podobno kot hlap hitro izginejo.
Pouk za nas:
7:6. Če se smejimo ob nepravem času, to druge draži in je tako nekoristno kot prasketanje trnja, ki gori pod loncem. Takšnega smeha bi se morali ogibati.
7:21, 22. Ne bodimo pretirano zaskrbljeni glede tega, kaj drugi govorijo o nas.
8:2, 3; 10:4. Kadar nas kdo od nadrejenih ali delodajalec kara ali opominja, je modro, da ostanemo mirni. To je boljše, kot pa ‚se prenagliti in iti izpred njegovega obličja‘.
8:8; 9:5–10, 12. Naše življenje se lahko konča prav tako nepričakovano, kakor življenje rib, ki se ujamejo v mrežo, ali ptic v zanko. Nihče tudi ne more preprečiti, da bi ob smrti življenjska sila zapustila telo, niti se ne more umakniti iz vojne, ki jo smrt bojuje proti človeštvu. Zato svojega časa ne bi smeli tratiti. Jehova hoče, da cenimo življenje in da ga uživamo na pravi način. Da bi nam to uspelo, moramo dati službo Jehovu na prvo mesto v našem življenju.
8:16, 17. Ljudje ne moremo popolnoma doumeti vsega, kar je Bog storil in še dela, niti tega, kar je dopustil, da se dogaja med ljudmi, pa četudi bi se za to odpovedali spancu. Če bi si k srcu jemali vse krivice, ki se dogajajo, bi nas to samo oropalo veselja v življenju.
9:16–18. Modrost bi morali ceniti, čeprav je drugi na splošno ne. Mirno izgovorjene besede modrega bi nam morale biti bolj v čislih, kakor glasni vzkliki bedaka.
10:1. Paziti moramo na svoje govorjenje in dela. Samo ena neprevidnost, kot je izbruh jeze, zloraba alkohola ali eno samo nemoralno dejanje, je dovolj, da se umaže dober ugled spoštovane osebe.
10:5–11. Nesposobnežu ne gre zavidati visokega položaja. Če nekdo ni sposoben opraviti že preproste naloge, ima lahko to slabe posledice. Zato je dobro, če si z namenom, ‚da bi dosegli uspeh‘, prizadevamo za modrost. Zelo je pomembno, da se usposobimo za oznanjevanje Kraljestva in pridobivanje učencev!
11:1, 2. Iz vsega srca bi morali biti velikodušni. Velikodušnost rodi velikodušnost. (Luka 6:38)
11:3–6. Ne smemo dopustiti, da bi zaradi negotovosti tega življenja postali neodločni.
11:9; 12:1–7. Mladi so odgovorni Jehovu. Zato bi morali svoj čas in energijo nameniti Božji službi, preden jih stara leta oropajo moči.
VODIJO NAS LAHKO »BESEDE MODRIH«
Kako naj bi gledali na ‚prijetne besede‘, ki si jih je propovednik prizadeval najti in napisati? V nasprotju z ‚mnogimi knjigami‘ človeške modrosti, so »besede modrih [. . .] kakor ostni in kakor globoko zabiti žeblji so zbrani izreki; in izdal jih je eden pastir«. (Propovednik 12:10–12) Besede modrosti, ki jih je izdal »eden pastir«, Jehova, dajejo našemu življenju trdna tla pod nogami.
Če bomo udejanjali modre nasvete, ki jih najdemo v knjigi Propovednik, nam bo to zares pomagalo živeti polno in srečno življenje. Še več, prepričani smo, »da se bo njim, ki se Boga boje, dobro godilo«. Zato naj nas nič ne odvrne od odločenosti, da se ‚bojimo Boga in izpolnjujemo njegove zapovedi‘. (Propovednik 8:12; 12:13)
[Slika na strani 15]
Eno od Božjih najlepših del bo prišlo ob pravem času
[Slika na strani 16]
Božja darila so med drugim hrana, pijača in uživanje v trudu svojih rok