Ali vas bogastvo lahko osreči?

Kralj Salomon je poznal vrednost denarja. Zapisal je: »Gostí se napravljajo v razveseljevanje in vino razvedruje življenje, denar pa zagotovi vse.« (Propovednik 10:19) Gostiti se s prijatelji je lahko nekaj nadvse prijetnega, vendar da bi si priskrbeli kruha in vina, potrebujete denar. Ker je denar sredstvo, s katerim se dobi gmotne stvari, »zagotovi vse«.

SALOMON je bil bajno bogat, a je vedel, da bogastvo ima svoje omejitve. Spoznal je, da pridobitniško življenje ni ključ do sreče. Zapisal je: »Kdor ljubi srebro, ne bo nikoli srebra sit, in kdor ljubi bogastvo, ne dobi nikdar dosti.« (Propovednik 5:10)

Recimo, da neki bogataš dobi še več bogastva. Salomon pravi: »Ko se množi imovina, se množe tudi tisti, ki jo uživajo.« (Propovednik 5:11) Več ko človek ima ,imovine‘ oziroma posesti, več ljudi potrebuje, da zanjo skrbi. Vsi, popravljalci, vzdrževalci, strežniki, varnostniki in drugi, pa morajo biti plačani za svoje storitve. In to v zameno zahteva še več denarja.

Takšne okoliščine pa neposredno vplivajo na človekovo srečo. Grški zgodovinar Ksenofont, ki je živel v četrtem stoletju pr. n. š., je zapisal, kaj je dejal neki reven človek, ki je obogatel:

»Kako vendarle domnevate, [. . .] da več, ko imam, bolj srečno živim? Ne veste,« je nadaljeval, »da mi danes jed, pijača in spanec ne dajejo niti trohico veselja več kakor takrat, ko sem bil reven? Edina pridobitev iz tolikega imetja je ta, da moram skrbeti za več stvari, več deliti drugim, ter imam to sitnost, da pazim na več stvari kot nekoč. Zdaj namreč od mene mnogi služabniki pričakujejo hrane, mnogi pijače in mnogi obleke, medtem ko nekateri potrebujejo še zdravnika. Eden prihaja k meni s pripovedko, da so ovce napadli volkovi, ali pa da se je vol ubil, ker je padel v prepad, ali pa pride povedat, da je v čredah goveda izbruhnila neka bolezen. In tako se mi zdaj zdi, [. . .] kakor da bi iz velike posesti imel zdaj več težav, kot pa sem jih imel pri majhnem imetju.«

Ljudje si prizadevajo za vse večjim bogastvom tudi zato, ker jih zapeljuje to, kar je Jezus Kristus imenoval »slepilo bogastva«. (Matevž 13:22) Zaslepljeni so, ker v tem bogastvu, za katerim si tako goreče prizadevajo, nikoli ne najdejo pričakovanega zadovoljstva oziroma sreče. Mislijo, da česar ne morejo doseči z omejenim premoženjem, lahko to dosežejo z večjim. Tako se neprestano ženejo za več in več.

Ljubezen do denarja ne vodi k sreči

Bogatemu človeku lahko skrb za imetje prepreči užitek ob mirnem nočnem počitku. Salomon piše: »Delavcu je spanje sladko, če je jedel veliko ali malo; bogatinu pa sitost ne da mirno spati.« (Propovednik 5:12)

Kadar je kdo pretirano zaskrbljen zaradi možnosti izgube bogastva, ni le ob miren spanec. Salomon takole opisuje skopuha: »Vrhutega mora vse svoje dni jesti v temi in ima dosti nejevolje, bolezni in jeze.« (Propovednik 5:17) Namesto da bi v bogastvu našel srečo, použije hrano ,v nejevolji‘, kakor da bi si ne hotel privoščiti niti denarja, ki ga mora porabiti za hrano. Takšen nezdrav duševni pogled lahko prispeva k slabemu zdravju. Slednje pa skopuhovo skrb hkrati še poveča, ker ga ovira pri kopičenju še večjega bogastva.

Morda vas to spomni na besede apostola Pavla: »Kateri pa hočejo biti bogati, padejo v izkušnjavo in past in v mnoga poželenja, nespametna in škodljiva, ki pogrezajo ljudi v pogubljenje in pogin. Korenina vsega zla namreč je srebroljubje [ljubezen do denarja, NW]; njemu vdani, so [se] nekateri [. . .] sami [. . .] presunili z mnogimi bolečinami.« (1. Timoteju 6:9, 10) Ljudje v prizadevanju za denarjem sleparijo, lažejo, kradejo, se prostituirajo ter celo zagrešijo umore. Človek je na koncu presunjen s čustvenimi, telesnimi in duhovnimi bolečinami od poskusov, da bi si nagrabil in obdržal bogastvo. Ali se to zdi kakor pot do sreče? Komajda!

Bodimo zadovoljni s tem, kar imamo

Salomon je še marsikaj povedal o uravnovešenem pogledu na bogastvo. Zapisal je: »Kakor je prišel nag iz telesa matere svoje, prav tako zopet odide in za trud svoj ne vzame še kaj malega ne, kar bi v roki odnesel s seboj. Glej, kar sem spoznal za dobro in za lepo: da človek jé in pije in uživa dobro pri vsem trudu svojem, s katerim se trudi pod solncem, vse dni svojega življenja, kar mu jih je Bog dal; kajti to je delež njegov.« (Propovednik 5:15, 18)

Te besede kažejo, da ni sreče v trudu, da bi si nabrali bogastvo za čas, ki ga morda ne bomo nikoli dočakali. Veliko boljše je biti zadovoljen in se veseliti sadov svojega pridnega dela. Podobno misel je izrazil apostol Pavel, ko je v navdihnjenem pismu Timoteju rekel: »Ničesar nismo prinesli na svet, ker tudi odnesti ne moremo ničesar; če pa imamo hrane in odeje, bodimo s tem zadovoljni.« (1. Timoteju 6:7, 8; primerjaj Lukež 12:16–21.)

Ključ do sreče

Salomon je imel obilo bogastva in božanske modrosti. Toda srečo je povezal z modrostjo, ne z denarjem. Rekel je: »Blagor človeku, ki doseza modrost, in človeku, ki napreduje v umnosti! Boljša namreč je nje pridobitev od pridobljenega srebra in dobiček pri njej dražji od zlata. Dražja je od biserov, in vse, kar te veseli, se ne more enačiti ž njo. Dni dolgost je v desnici njeni, v levici njeni bogastvo in čast. Pota njena so miline pota in vse steze njene mir. Drevo življenja imajo, ki se nje poprimejo, in srečen je, kdor se je drži.« (Pregovori 3:13–18)

Zakaj je modrost vzvišena nad gmotno lastnino? Salomon je zapisal: »Modrost je obrana in denar je obrana, toda prednost znanja je ta, da modrost ohrani v življenju njega, kdor jo ima.« (Propovednik 7:12) Medtem ko denar daje neko mero zaščite, ker njegovemu lastniku omogoča, da kupuje vse potrebno, modrost lahko človeka obvaruje, da se ne spušča v tveganja, zaradi katerih bi lahko bilo njegovo življenje v nevarnosti. Človek pa se zaradi prave modrosti ne reši le morebitne prezgodnje smrti. Ker ta lastnost temelji na primernem strahu do Boga, bo vodila v večno življenje.

Zakaj božanska modrost vodi k sreči? Zato ker prava sreča lahko izvira le od Boga Jehova. Izkušnje dokazujejo, da se pristno srečo lahko dobi le s poslušnostjo do Najvišjega. Trajna sreča je odvisna od dobrega odnosa z Bogom. (Matevž 5:3–10) S tem ko uporabljamo to, kar se naučimo iz biblijskega preučevanja, bomo negovali ,modrost od zgoraj‘. (Jakob 3:17) Ta nam bo prinesla srečo, česar pa bogastvo ne more nikoli narediti.

[Slike na strani 4, 5]

Kralj Salomon je vedel, kaj osrečuje človeka. Pa vi?