Vrhunci Biblije Propovednik 1:1 do 12:14

»Boga se boj in spolnjuj njegove zapovedi«

V današnjem času se strah in poslušnost Bogu v najboljšem primeru smatrata kot nekaj nekoristnega. Toda knjiga Propovednik (hebrejsko kohelet, skupščinar, pridigar), ki jo je pred 3000 leti napisal kralj Salomon (1:1), opisuje jalovost prizadevanj ljudi, ki zanemarjajo Božji namen.

Ta knjiga je tako privlačna zaradi širokega razpona tem, ki jih pisec preiskuje: človeška modrost in vladanje, gmotno bogastvo in užitki, brezvsebinsko verovanje, itd. Vse te stvari so ničevne, ker niso trajne. Po drugi plati pa razmišljanje o tem privede dojemljiv um do naslednjega sklepa: »Boga se boj in zapovedi njegove spolnjuj, kajti to je vsa dolžnost človekova.« (Propovednik 12:13)

»Vse je ničemurnost«

Prosimo, preberi 1. in 2. poglavje. V primerjavi z neskončnimi krogotoki narave, so vsa človekova stremljenja minljiva in začasna (1:4—7). Celo veliki dosežki propovednika bodo morali priti v roke nekoga, ki jih je morda manj vreden (2:19, 19). »Ničemurnost« v hebrejščini pomeni »hlap« ali »dih.«

◆ 1:9 — V kakšnem smislu »ni nič novega pod soncem«?

V celoti gledano, v naravnih krogotokih današnjega življenja nad katerimi sije sonce, ni nič novega. Celo »novi« izumi so v glavnem izkoristek načel, ki jih je Jehova že uporabil v stvarstvu. Toda »pod soncem« je Jehova povzročil nov duhovni razvoj, ki se tiče človeštva. (Glej Stražni stolp 1. julija 1987, str. 29.)

◆ 2:2 — Ali bi bilo napak, če bi se zabavali?

Ne. Smeh ali zabava lahko nekomu pomaga, da začasno pozabi na probleme, toda problemi s tem ne izginejo. Zato je iskanje resnične sreče s pomočjo veseljačenja »nespametno,« brezsmiselno. Podobno tudi »veselje« ne rešuje problemov. Veseljačenje in užitki so tako postavljeni nasproti sreči, ki je rezultat tega, da je Jehova blagoslovil delo neke osebe. (2:24)

Pouk za nas: Upoštevati bi morali Salomonov nasvet, da ne bi stremeli za gmotnimi prednostmi in da ne bi edini cilj našega življenja postala navdušujoča nova doživetja. Namesto tega naj bi ‘ugajali Bogu’, tako da smo mu pokorni. Tedaj bomo deležni njegovega blagoslova ‘modrosti, spoznanja in veselja.’ (2:26)

Čas za vse

Beri 3. in 4. poglavje. Salomon ni podpiral verovanja v usodo (3:1—9). Namesto tega je poudaril, da človek enostavno ne more spremeniti, kar je Bog začel (3:4). V tem pogledu ljudje niso nič na boljšem kakor zveri (3:19—21). Zato je pripravljenost na sodelovanje (4:9—12) mnogo bolj nagrajujoča kot duh tekmovalnosti (4:4).

◆ 3:11 — Kako je Bog povzročil, da je vse »lepo ob svojem času«?

Beseda »lepo« pomeni tudi »dobro, pravilno, ustrezno.« Ob svojem času bo razodeto ustrezno mesto, v katerem bo vsako Božje delo usklajeno z njegovim namenom. Na primer, ljudem v raju je dal popoln začetek. Ko je človek zapadel v greh, je napovedal prihod Semena, ki bo odkupilo človeštvo. Bog je poslal Seme ob pravem času. In ‘najlepše’ od vsega je to, da je Jehova to Seme postavil za Kralja svojega Kraljestva.

◆ 4:6 — Ali je Salomon zagovarjal lahkotno življenje?

Ne. Toda Salomon je opazil, da težko delo in spretnost zaradi koristoljubja pogosto vodita do tekmovalnosti in rivalstva (4:4). To pa zopet vodi do problemov in celo do prerane smrti. (1. Timoteju 6:9, 10) Kakšno je torej uravnovešeno stališče? Raje bodi zadovoljen z manjšim dobičkom, ki je povezan z mirom, kot pa z dvojnim dobičkom, ki je povezan z garanjem in razprtijami.

Pouk za nas: Sedaj je čas, da najprej iščemo Božje kraljestvo, namesto osebne častihlepne interese (3:1). Sodelovati bi morali s sokristjani, namesto da bi se izdvajali (4: 9—12). V takšnem primeru lahko kljub težavam in nasprotovanju dobimo potrebno pomoč in spodbudo.

Pravo čaščenje zadovoljuje

Beri 5. in 6. poglavje. Ker je Jehova vsemogočen, moramo naš odnos z njim resno jemati in ne smemo ravnati nespametno in pričakovati, da bo sprejel našo »žrtev« (5:1, 2). Kdor se boji Boga bo zadovoljen s svojim gmotnim bogastvom, kdor pa ga kopiči, ne bo imel užitka. (Primerjaj 5:18—20 s 6:2, 3.)

◆ 5:2 — Kako lahko upoštevamo ta nasvet?

Bogu lahko izlijemo svoje srce, vendar se moramo zaradi njegove veličine in veličanstva čuvati naglih in nepremišljenih besed. (Psalm 62:8) Namesto blebetanja naj bi uporabljali preproste, prisrčne izraze. (Matej 6:7) S samo petimi kratkimi hebrejskimi besedami je Mojzes rotil Mirjam in dobil je ugoden odgovor. (4. Mojzesova 12:13)

◆ 6:9 — Kaj je »tavanje duše« (NS)?

»Duša« (NS) tukaj pomeni »čustveno željo.« Tako se ta izraz nanaša na neskončno iskanje, da bi se zadovoljilo želje, ki ne morejo biti izpolnjene. To je primerjano z ‘vidom oči,’ kar pomeni, da se moramo sprijazniti s stvarnostjo. Ker vemo, da lahko samo Božje kraljestvo povzroči pravo spremembo, bi morali biti zadovoljni in ne bi smeli dovoliti, da nas nestvarne ali nedosegljive želje oropajo miru.

Pouk za nas: V našem prostoru, ki je namenjen čaščenju, bi se morali dostojanstveno vesti in biti pozorni (5:1). Prav tako moramo biti pripravljeni naglo spolniti svoje obveznosti do Jehove. Če smo poročeni, to vključuje tudi spolnjevanje naše obljube ob poroki. (5:4)

Besede modrosti

Beri 7. in 8. poglavje. Propovednik trezno razglablja o učinku smrti (7:1—4) in o vrednosti modrosti (7:11, 12, 16—19); opozarja tudi pred pokvarjeno žensko (7:26). Svetuje o tem, kako je treba ravnati pred vladarji (8:2—4) in kako naj nas ne vznemirjajo krivičnosti. (8:11—14)

◆ 7:28 — Ali te besede ponižujejo ženske?

Izgleda, da je prevladovalo izredno nizko moralno stanje. Tako je Salomon govoril o tem, kako redki so včasih pravični moški in ženske. Med tisoč ljudmi je bilo težko najti enega pravičnega moža, še težje pa je bilo najti pravično žensko. Toda Biblija govori tudi o »krepostni ženski« in o »vrli ženi.« (Ruta 3:11; Pregovori 31:10) Ta stavek je lahko tudi preroški, kajti nikoli ni nobena ženska bila popolnoma poslušna Jehovi, medtem ko je obstajal takšen moški — Jezus Kristus.

◆ 8:8 — O čem tukaj govori propovednik?

Govoril je o smrti. Nihče ne more, z namenom, da bi odložil dan smrti, preprečiti življenjski moči, da ne bi zapustila njegovih celic. V boju z našim splošnim sovražnikom, smrtjo, nihče ne more dobiti nobenega oproščenja, niti ne more poslati namestnika. (Psalm 49:7—9) Celo krivičniki s svojimi zlobnimi spletkami ne bodo ušli smrti.

Pouk za nas: Čeprav je gmotno bogastvo mnogim postalo življenjski cilj, lahko samo Božja modrost vodi k večnemu življenju. (7:12; Luka 12:15) Hrepenenje po »dobrih, starih časih,« ne bo prineslo izboljšanja (7:10). Namesto tega se nam bo »dobro godilo« le, če se bomo bali Boga. (8:5, 12)

Življenjska naključja

Beri 9. in 10. poglavje. Življenje je dragoceno in Bog želi, da uživamo v njem (9:4, 7). Ker nimamo nadzora nad izidom življenja (9:11, 12), je bolje upoštevati Božjo modrost, čeprav je večina ljudi ne ceni (9:17). Zaradi negotovosti v življenju moramo čuvati naše srce (10:2), biti oprezni v vsem, kar delamo in ravnati v skladu z uporabno modrostjo. (10:8—10)

◆ 9:1 — Kako so dela pravičnikov v Božji roki?

Čeprav nesreča doleti modrega in pravičnega, pa se to dogaja le z Božjo privolitvijo in on na takšne ne bo nikoli pozabil. Z Božjo »roko« oziroma njegovo uporabljeno močjo, bo pravičnik bodisi rešen iz stiske ali pa bo ojačan, da bi lahko vzdržal. (1. Korinčanom 10:13) Kadar se Jehovin služabnik znajde v težavah, lahko to dejstvo nanj tolažilno deluje.

◆ 10:2 — Kako je srce modrega na desni (pravi) strani?

»Desna stran« pogosto označuje položaj naklonjenosti. (Matej 25:33) Dejstvo, da je srce modre osebe na njeni »desni strani,« pomeni, da jo navaja k prizadevanjem po dobri, ugodni poti. Neumnemu posamezniku pa manjka pravilni nagib in zato ravna nespametno in nepravilno. Ker je njegovo srce na »levi strani,« ga spodbuja k napačni poti.

Pouk za nas: Ker lahko vsakega od nas doleti nenadna smrt (9:12), bi morali svoje življenje posvetiti služenju Jehovi, v primeru, da bi z našo smrtjo vse prenehalo (9:10). Tudi v naši službi moramo biti spretni, kajti na primer, naša nesposobnost skopati jamo ali nasekati drva, lahko škoduje nam samim in tudi drugim. (10:8, 9)

Mladost in smisel življenja

Beri 11. in 12. poglavje. Vsi bi morali biti radodarni in odločno ravnati. (11:1—6) Mladi, ki svoj čas in energijo uporabljajo za služenje Stvarniku, tega kasneje v življenju ne bodo obžalovali (11:9, 10). Namesto tega bodo čutili zadovoljstvo, ker so ugajali Bogu, preden so izgubili svoje zdravje in moč. (12:1—7)

◆ 11:1 — Kaj je mišljeno z ‘metanjem kruha’?

Kruh je življenjska potrebščina. Če ga damo v vodo, smo ga spojili z nečim, kar je dragoceno. Da, »najdeš ga,« kajti tvoja radodarnost bo poplačana na nepričakovan način. (Luka 6:38)

◆ 12:12 — Zakaj takšno negativno stališče do knjig?

V primerjavi z Jehovino besedo ‘neskončne’ posvetne izdaje vsebujejo zgolj človeško razmišljanje. Mnoge misli odsevajo satanov um. (2. Korinčanom 4:4) Tako »mnogo učenja« takšnega posvetnega gradiva prinaša malo trajne koristi.

Pouk za nas: Podobno kot Salomon bi morali razmišljati o tem, kaj Božja beseda pravi o življenju. Tako se bomo še bolj odločno bali Boga in mu bomo pokorni. Zavest, da se Jehova osebno zanima za nas (12:13, 14), nas zbliža z njim.

Torej, »bojmo se pravega Boga in spolnjujmo njegove zapovedi.« (NS) To je naša obveznost, ki nam bo prinesla trajno srečo.