Ali boš dejal: »Tukaj sem, pošlji mene?«
»Jehova [je dejal]: ‚Koga naj pošljem? Kdo nam pojde?‘ In odgovoril sem: ‚Tukaj sem, pošlji mene!‘« – IZAIJA 6:8, EI
1., 2. Zakaj je bil neki zakonski par še posebej srečen?
SREČNA sva, ker vam lahko piševa, da sva pripravljena za odhod v Kolumbijo. V svoji prednostni službi tukaj v Ekvadorju sva mnogo bolj uživala, kot lahko to opiševa z besedami.« Tako se je pričelo pismo dveh Jehovinih prič, ki sta odšla v Ekvador, kjer se je gradila nova podružnica Skupnosti Stražnega stolpa.
2 Ta dva služabnika v Ekvador nista odšla samo zato, da bi pomagala graditi; pomagala sta lahko tudi kot krščanska učitelja. Pisala sta: »Ugotovila sva, da je oznanjevanje ena najpomembnejših stvari. Pred tremi tedni nas je osem oznanjevalo na tržnici in oddali smo 73 knjig in več kot 40 časopisov. Teden dni prej sva pričela dva nova biblijska študija. Nova podružnica je zares potrebna. Moja žena in jaz bi se vam rada zahvalila za prednost, da lahko s to posebno obliko polnočasne službe nadaljujeva« v Kolumbiji.
3. Kako so mnogi pokazali podobnega duha kot Izaija?
3 Ta zakonski par in stotine drugih, ki so bili pripravljeni oditi v tuje dežele, imajo podobnega duha, kot ga je imel prerok Izaija. Ko je slišal, kako je Jehova dejal: »Koga naj pošljem? Kdo nam pojde?« je Izaija odvrnil: »Tukaj sem, pošlji mene!« Bog mu je nato zapovedal: »Pojdi in povej temu ljudstvu: ‚Le poslušajte, poslušajte, pa ne razumevajte.‘« (Izaija 6:8, 9, EI) Za kaj se je Izaija prostovoljno javil in kakšni so bili rezultati? Kaj se lahko mi naučimo iz tega poročila, ki ima svojo sodobno vzporednico in kako je lahko nam osebno v korist?
Izaijeva naloga oznanjevanja
4., 5. a) Kakšne razmere so prevladovale v času, ko je Izaija dobil svojo vizijo, zapisano v 6. poglavju? b) Kaj je Izaija videl v tej viziji?
4 Tisto leto, ko je umrl kralj Uzija je Bog Jehova vprašal Izaija: »Koga naj pošljem?« (Izaija 6:1) To je bilo leta 777 pr. n. št. ali približno 175 let preden so Babilonci uničili Jeruzalem in opustošili Judejo. Jehova je vedel, da se bodo dogajale žalostne reči, zato je poslal Izaija, da bi jih o tem obvestil. Kaj se lahko naučimo iz njegove oznanjevalske naloge?
5 Tudi na nas bi, podobno kot so na Izaija, globoko vplivale okoliščine v katerih je dobil svojo nalogo. Pisal je: »Videl [sem] Jehovo, sedečega na visokem in vzvišenem prestolu. Njegova vlečka je napolnila svetišče. Serafi so stali pred njim. Vsak je imel šest peruti: z dvema si je zakrival obraz, z dvema noge in z dvema je letal. Drug drugemu so klicali: ‚Svet, svet, svet je Jehova nad vojskami! Vsa zemlja je polna njegovega veličastva.‘« (Izaija 6:1–3, EI)
6. Zakaj je za Izaija bila prednost, da je vse to lahko videl?
6 Izaija je vedel, da je Uzija postal gobav, ko je, čeprav ni bil duhovniškega rodu, predrzno stopil v Sveto templja in prižgal kadilo. Kolikšno prednost je imel Izaija, da je gledal Božjo navzočnost! Izaija, nepopolni človek, ni dobesedno videl Boga, vendar mu je bilo dovoljeno, da ga je videl v viziji. (2. Mojzesova 33:20–23) Veličastnost tega dogodka so še povečali angeli visoke vrste (serafi), ki so bili ob Jehovinem prestolu. Zavedali so se Jehovine svetosti, zato so si svoje ‚obraze‘ spoštljivo zakrili. Poleg tega dejanja skromnosti so zanosno razglašali Božjo svetost. Si lahko zamisliš, kako je vse to vplivalo na človeka?
7. Kako je Izaija reagiral in zakaj bi se morda tudi mi podobno počutili?
7 Naj Izaija odgovori. »Tedaj sem rekel: ‚Gorje mi, izgubljen sem, ker sem mož nečistih ustnic; prebivam sredi ljudstva nečistih ustnic, in so moje oči videle kralja, Jehovo nad vojskami!‘« (Izaija 6:5, EI) Izaija je vedel, da je Božji govornik, vendar se je med to vizijo zavedel, da je nečist, da nima čistih ustnic, ki bi jih moral imeti kot govornik tega slavnega in svetega Kralja. Tudi nekatere med nami lahko kdaj prizadene naša grešnost in mislimo, da nismo vredni, da bi se Bogu bližali v molitvi, še manj pa, da bi klicali njegovo ime. Zato bi Izaijevo nadaljnje doživetje moralo biti spodbudno.
8. Kaj je storil angel in s kakšnim učinkom?
8 Eden izmed prisotnih serafov je vzel z oltarja živalskih žrtev žareče oglje in priletel k njemu. Angel se je z ogljem dotaknil Izaijevih ustnic in rekel: »Glej, to se je dotaknilo tvojih ustnic: tvoja krivda je izbrisana, tvoj greh je odpuščen.« (Izaija 6:6, 7, EI) V Salomonovih dneh je ogenj iz nebes naznanil, da je Jehova sprejel žrtev na oltarju, čeprav žrtve niso mogle niti duhovnikov povsem očistiti pred Bogom. (2. Letopisi 7:1–3; Hebrejcem 10:1–4, 11) Kljub temu je za Izaija, potem ko je njegova nečistost bila odstranjena z žarečim ogljem, veljala Jehovina sodba, da so njegovi grehi odpuščeni v tolikšnem obsegu, kot je to bilo potrebno, da bi lahko sprejel posebno nalogo oznanjevanja. Kakšne izredne uspehe to naznanja v bodočnosti?
9. Kakšna je bila vodilna misel Izaijevega sporočila?
9 Po tem presenetljivem doživetju je prerok sprejel omenjeno oznanjevalsko nalogo. (Izaija 6:8, 9) Toda zakaj bi naj bil Izaija govoril to, kar so ljudje znova in znova poslušali, vendar niso nič razumeli? Božji glas je dodal: »Zakrkni srce temu ljudstvu. Ogluši mu ušesa! Oslepi mu oči! Da ne bo videlo s svojimi očmi, ... da se ne spreobrne in ne ozdravi.« (Izaija 6:10, EI) Ali to pomeni, da naj Izaija osorno in brezobzirno zavrne Jude, tako da bodo z Jehovo še naprej v sporu? Ne. To je samo ponazorilo, kako zvesto in temeljito bo Izaija spolnil oznanjevalsko nalogo, za katero se je prostovoljno javil, ko je dejal: »Tukaj sem, pošlji mene!«
10. a) Kdo je bil kriv, da so ljudje bili kot slepi in gluhi? b) Kaj ie Izaiia mislil, ko je vprašal: »Kako dolgo še«?
10 Krivi so bili ljudje. Kljub temu, da jim je Izaija govoril in so znova in znova poslušali, niso spoznali ali razumeli vesti. Bog je vnaprej izjavil, da se večina ne bo odzvala zaradi svoje trdoglavosti in neduhovnosti. Odzove pa se lahko manjšina. Toda večina bo slepih, kot da bi njihove oči bile premazane z najmočnejšim lepilom, če si to lahko zamisliš. Kako dolgo naj bi to slabo stanje trajalo? In ravno to je vprašal Izaija, in ne koliko let mora služiti, ko je dejal: »Kako dolgo, Jehova?« (NS) Bog je odvrnil: »Dokler ne bodo opustošena mesta, da bodo brez prebivalcev.« Tako se je tudi zgodilo, čeprav šele po Izaijevi smrti. Babilonci so odstranili te posvetne ljudi in Judeja je bila »opustošena«. (Izaija 6:11, 12; 2. Kraljev 25:1–26)
11. Kakšno tolažbo je nudilo Izaijevo oznanjevanje?
11 Končno pa je Jehova Izaiju zagotovil, da le ni vse tako brezupno. »Desetina v njej [deželi] ostane.« Da, to je bilo kot ‚hrast, ki se poseka in ostane le korenina: tako bo njih korenina sveto seme‘. (Izaija 6:13) Po 70-tih letih izgnanstva v Babilonu, se je to seme ali ostanek, vrnil v deželo; bilo je, kot da bi iz korenin mogočnega drevesa zrasli novi poganjki. (2. Letopisi 36:22, 23; Ezra 1:1–4; primerjaj Job 14:7–9; Danijel 4:10, 13–15, 26.) Zato je Izaijevo sporočilo, čeprav je bilo otožno, vsebovalo tudi tolažilne besede. Biblijski razlog imamo, da na Izaija gledamo kot na vzorec za bodoči razvoj dogodkov. Kako to?
Večje spolnitve
12. Kakšno biblijsko osnovo imamo za to, da Jezusa imenujemo večji Izaija?
12 Stoletja po Izaijevi smrti je prišel nekdo, ki ga lahko imenujemo večji Izaija – Jezus Kristus. V času svojega predčloveškega obstoja se je prostovoljno ponudil svojemu Očetu, naj ga pošlje na zemljo, kjer bo v svoje oznanjevanje vključil tudi stvari, ki jih je zapisal Izaija. (Pregovori 8:30, 31; Janez 3:17, 34; 5:36–38; 7:28; 8:42; Luka 4:16–19; Izaija 61:1) Še bolj odločno pa se je Jezus izenačil z Izaijo v 6. poglavju, ko je pojasnil, zakaj tako uči. (Matej 13:10–15; Marko 4:10–12; Luka 8:9, 10) To je bilo potrebno, saj večinoma Judje, ki so poslušali Jezusa, niso bili nič bolj pripravljeni sprejeti njegovo vest in dejanja, od tistih, ki so poslušali preroka Izaija. (Janez 12:36–43) Prav tako so 70. leta n. št. Judje, ki so bili ‚gluhi in slepi‘ za Jezusovo vest, doživeli podobno uničenje kot leta 607 pr. n. št. Ta razvoj dogodkov je v prvem stoletju privedel Jeruzalem v takšno stisko, ‚ki se ni pojavila od začetka sveta do sedaj, ne, niti se ne bo ponovno pojavila‘. (Matej 24:21, NS) Toda, kot je prerokoval Izaija, je ostanek ali »sveto seme«, veroval. Organizirani so bili v duhovni narod, maziljeni »Božji Izrael«. (Galačanom 6:16)
13. Zakaj lahko pričakujemo še eno spolnitev 6. poglavja Izaija?
13 Sedaj pridemo do nadaljnje, na Bibliji temeljene spolnitve 6. poglavja Izaijeve knjige. Da bi to razumel, preglej besede apostola Pavla, ki jih je zapisal okoli leta 60 n. št. Pojasnil je, zakaj večina Judov, ki so ga poslušali v Rimu, ni sprejela njegovega ‚pričevanja o Božjem kraljestvu‘. Razlog temu je bila ponovna spolnitev Izaija 6:9, 10. (Apostolska dela 28:17–27) Ali to pomeni, da so Jezusovi maziljeni učenci, potem ko je sam zapustil zemeljsko prizorišče, izvrševali podobno nalogo kot Izaija? Da!
14. Kako naj bi Jezusovi učenci opravljali podobno delo kot Izaija?
14 Preden je večji Izaija odšel v nebesa, je svojim učencem dejal, da bodo dobili svetega duha in bodo zanj ‚pričali v Jeruzalemu in po vsej Judeji in Samariji in do kraja zemlje‘. (Apostolska dela 1:8) Podobno kot je na žrtvenem oltarju bilo vse, kar je bilo potrebno za odpuščanje Izaijeve grešnosti, tako je bila Jezusova žrtev osnova za ‚odpuščanje grehov‘ njegovim učencem. (3. Mojzesova 6:12, 13; Hebrejcem 10:5–10; 13:10–15) Tako jih je Bog lahko pomazilil s svetim duhom, kar jim je tudi omogočilo, da bodo ‚priče do najbolj oddaljenih delov zemlje‘. Oba, prerok Izaija in večji Izaija sta bila poslana, da objavita Božjo vest. Podobno so Jezusovi maziljeni dediči ‚govorili kakor od Boga poslani ... v Kristusu.‘ (2. Korinčanom 2:17, NS)
15. Kako so se ljudje na splošno odzvali na oznanjevanje v Izaijevem, in našem času; in na kakšno bodočnost to kaže?
15 V sodobnem času, še posebej po zaključku Prve svetovne vojne, so maziljeni kristjani uvideli, da je potrebno oznanjevati Božjo vest. K temu spada tudi resno dejstvo, da je blizu »dan maščevanja našega Boga«. (Izaija 61:2, EI) Njegovo opustošenje bo prizadelo predvsem krščanstvo, ki podobno kot stari Izrael že dolgo trdi, da je Božji narod. Kljub temu, da Božje maziljene priče že desetletja lojalno oznanjujejo, je večina v krščanstvu ‚zakrknila srca, postala gluha in slepa‘. Izaijeva prerokba odkriva, da se bo to nadaljevalo vse »dokler ne bodo opustošena mesta, da bodo brez prebivalcev, hiše brez ljudi in dežela ne postane puščava«. To bo zaznamovalo konec tega krivičnega sestava stvari. (Izaija 6:10–12, EI)
»Pošlji mene«
16. Zakaj se lahko reče, da »velika množica« sodeluje v podobnem delu kot Izaija?
16 Danes imajo trije milijoni predanih kristjanov biblijsko upanje v večno življenje na rajski zemlji. Na osnovi Jezusove žrtvene krvi so lahko tej »veliki množici« odpuščeni grehi v takšni meri kot je sedaj potrebno. Dobijo tudi moč in podporo Božjega duha, ko skupaj s preostalim številom maziljenih kristjanov pravijo: »Tukaj sem, pošlji mene!« Kam naj jih pošlje? V Rimljanom 10:13–15 (JP) Pavel pravi: »Kdorkoli bo klical ime Jehovino, bo zveličan.« Toda, kako naj ga kličejo, če niso verovali vanj? In kako naj verujejo, če niso slišali o njem? In kako naj slišijo o njem, če ni oznanjevalca? In kako naj oznanjajo, če niso bili poslani? Kakor je pisano [v Izaiju 52:7]: ‚Kako lepe so noge tistih, ki prinašajo veselo oznanilo o dobrem!‘« (Razodetje 7:9–15)
17. Kakšna je vsebina naše vesti, če jo primerjamo z Izaijevo prerokbo?
17 Spomni se, da je Izaija, še preden je izvedel za celotno vsebino vesti, rekel: »Tukaj sem, pošlji mene!« Nasprotno pa mi danes vemo, kaj Bog želi objaviti preko tistih, ki se odzivajo na njegovo povabilo: »Koga naj pošljem? Kdo nam pojde?« K temu spada opozarjanje na ‚dan maščevanja našega Boga‘. Vest pa vključuje tudi »veselo oznanilo o dobrem«. Na primer, tisti, ki so »poslani«, ‚oznanjajo jetnikom svobodo in zvezanim rešenje‘. Ali opravljanje tega dela ni izvor velikega zadovoljstva? (Izaija 61:1, 2, EI)
18., 19. Na katere posebne načine mnogi pravijo »Pošlji mene«?
18 Če »veselo oznanilo o dobrem« že oznanjaš, tedaj te bo pregledovanje 6. poglavja Izaijeve knjige morda navedlo k vprašanju: Kako bi lahko v duhu besed iz Izaija 6:8 lahko še več prispeval? Podobno kot zakonca, omenjena na začetku, na stotine posameznikov sodeluje pri mednarodnem prostovoljnem programu izgradnje. Mnogi drugi, ki niso spretni pri gradnji, so se preselili v dežele, kjer je potrebno več oznanjevalcev Kraljestva. Tako je najbolje storiti, potem ko se posvetujemo s podružnico Skupnosti Stražnega stolpa. Seveda je potrebna načrtnost, kajti jezik, življenjski standard, možnost zaposlitve in druge stvari so lahko v tuji deželi precej drugačne. Toda ne zavrni možnosti samo zato, ker se morda zahtevajo večje spremembe ali prilagoditve. Mnogi, ki so dejali »Tukaj sem, pošlji mene«, so se preselili in jih je Bog zaradi tega bogato blagoslovil. (Primerjaj Pregovori 24:27; Luka 14:28–30)
19 Zopet drugi – samski bratje ali sestre, zakonski pari in tudi cele družine – so se preselili v tisti del svoje dežele, kjer se potrebuje več oznanjevalcev Kraljestva ali krščanskih nadzornikov. (Apostolska dela 16: 9, 10) To je od njih zahtevalo določene žrtve, na primer, morali so si poiskati drugo posvetno zaposlitev, morda celo slabše plačano. Nekateri so se zgodaj upokojili, dobivajo manjšo pokojnino in so našli delno zaposlitev, da bi imeli več časa za oznanjevanje. Kako lepo je, kadar vsa družina reče: »Tukaj smo, pošlji nas!« Tudi to odseva razmere, v katerih je bil Izaija. Njegova žena je dejavno izvrševala Božjo voljo kot prerokinja in njegovi sinovi so bili vključeni v preroška sporočila. (Izaija 7:3, 14–17; 8:3, 4)
20. Kaj bi se moral ti vprašati glede na besede iz Izaija 6:8?
20 Četudi tvoje sedanje okoliščine ne dovoljujejo takšnih velikih sprememb, se lahko vseeno vprašaš: ‚Ali tukaj kjer sem, delam vse kar lahko, in tako posnemam Izaijevo pripravljenost?‘ Naprezaj se v oznanjevanju Božje vesti tudi ob slabem vremenu in kljub nezainteresiranosti ljudi; Izaija je prav gotovo tako ravnal. Goreče govori drugim o »veselem oznanilu o dobrem«! Jehova je vprašal: »Koga naj pošljem?« Dokaži, da je tudi tvoj odgovor glede oznanjevanje njegove vesti enak Izaijevemu: »Tukaj sem, pošlji mene!«
Točke za ponovitev
◻ V kakšnih okoliščinah je Izaija prejel vizijo iz 6. poglavja in kaj je v njej videl?
◻ Kakšno nalogo je Izaija dobil?
◻ Zakaj lahko Jezusa imenujemo večji Izaija in kako so njegovi učenci vključeni v podobno delo kot Izaija?
◻ Kako lahko pokažeš podobnega duha kot Izaija?
[Slika na strani 24]
Izaija je bil očiščen in poslan na oznanjevanje
[Slika na strani 25]
Mnogi so rekli: »Tukaj sem, pošlji mene!«