RECIMO, da bi morali z eno samo besedo opisati Jehova – njegovo bistvo oziroma njegovo naravo. Katero besedo bi izbrali? V osmem stoletju pr. n. št. je imel prerok Izaija videnje, v katerem je slišal duhovna bitja hvaliti Jehova in pri tem izgovarjati besedo, ki opisuje njegovo bistvo – svetost. To, kar je Izaija videl in slišal, bi nas moralo navdati s strahospoštovanjem in nas zbližati z Jehovom. Medtem ko bomo pregledovali besede iz Izaija 6:1–3, si predstavljajte, da ste poleg Izaija.

Izaija ne navda s strahospoštovanjem samo to, kar vidi, ampak tudi to, kar sliši. Serafi v zboru združijo glasove in zapojejo pesem. Izaija napiše: »Klicali so drug proti drugemu: ‚Svet, svet, svet je Jehova nad vojskami!‘« (3. vrstica) Hebrejska beseda, prevedena s »svet«, izraža misel o čistosti in brezmadežnosti. Vsebuje pa tudi »misel o popolni brezgrešnosti in ločenosti od tega, kar je grešno«. Serafi verjetno pojejo nepretrgoma in antifonalno oziroma tako, da drug drugemu odpevajo. V tej pesmi besedo »svet« ponovijo trikrat, s čimer poudarijo, da se v svetosti ne more nihče kosati z Jehovom. (Razodetje 4:8) Potemtakem je svetost edinstvena značilnost njegove narave. Jehova je popolnoma čist, neomadeževan in brez greha.