Kažimo ’vsakršno dobroto‘
”Sad luči je namreč v vsakršni dobroti.“ — EFEŽANOM 5:9
1., 2. Kateri dve skupini obstajata že od davnine in kako različno je danes njuno stanje?
PO UPORU v Edenu pred kakimi šestimi tisočletji in ponovno po potopu v Noetovem času se je človeštvo razdelilo v dve skupini, oziroma organizaciji. V eni so bili tisti, ki so se trudili služiti Jehovu in v drugi tisti, ki so sledili Satanu. Ali ti dve organizaciji še vedno obstajata? Gotovo! Prerok Izaija je omenil ti dve skupini in napovedal njuno stanje v našem času: ”Zakaj glej, tema pokriva zemljo in ljudstva mrak. Nad teboj pa sije Gospod in njegovo veličastvo se sveti nad tabo.“ (Izaija 60:1, 2)
2 Da, razlika med tema organizacijama je tako velika kot razlika med temo in lučjo. In kot žarek luči privlači človeka, ki se je izgubil v temi, tako je Jehovova luč, ki sije v temi tega sveta, že milijone dobrosrčnih ljudi pritegnila k Božji organizaciji. Tako je, kot je nadaljeval Izaija: ”Narodi [druge ovce] pojdejo k tvoji luči in kralji [maziljeni dediči Kraljestva] k siju, ki vstaja nad tabo.“ (Izaija 60:3)
3. Kako kristjani odsevajo Jehovovo slavo?
3 Kako Jehovov narod odseva Jehovovo slavo? V prvi vrsti tako, da oznanja dobro vest o vzpostavljenem nebeškem Kraljestvu. (Marko 10:13) Toda več kot to, oni posnemajo najboljši primer dobrote, Jehova in tako z vedenjem privabljajo ponižne k luči. (Efežanom 5:1) Pavel je rekel: ”Nekoč ste bili tema, sedaj pa ste luč v Gospodu. Obnašajte se kot sinovi luči!“ Takole je nadaljeval: ”Sad luči je namreč v vsakršni dobroti, pravičnosti in resnici. Iščite, kaj je všeč Gospodu! Ne sodelujte pri jalovih delih teme.“ (Efežanom 5:8-11) Kaj je Pavel mislil z ’vsakršno dobroto‘?
4. Kaj je dobrota in kako je opazna na kristjanu?
4 Prejšnji članek je pokazal, da je dobrota moralna vrlina, odlika. Jezus je rekel, da je absolutno dober le Jehova. (Marko 10:18) Ne glede na to lahko kristjan posnema Jehova in si razvija dobroto, ki je sad duha. (Galačanom 5:22) Vine’s Expository Dictionary of Old and New Testament Words (Vineov opisni slovar starozaveznih in novozaveznih besed) takole pojasnjuje agathós, grško besedo za ”dober“: ”S to besedo se opisuje nekoga, ki je po svojem značaju oziroma bistvu dober.“ Kristjan, ki neguje dobroto, mora zato biti oboje, dober in delati dobro. (Primerjaj 5. Mojzesova 12:28.) Izogibal se bo tudi stvari, ki nasprotujejo dobroti, ’jalovih del teme‘. ’Vsakršna dobrota‘, ki jo je omenil Pavel, torej pomeni različne načine, s katerimi lahko kristjan z obnašanjem kaže dobroto. Kateri so ti načini?
”Delaj dobro“
5. Katera je ena vrsta dobrote in zakaj bi jo moral kristjan negovati?
5 Pavel je eno vrsto dobrote omenil v svojem pismu Rimljanom, ko je pisal o podložnosti ”višjim oblastem“: ”Hočeš, da ne bi imel strahu pred oblastjo? Delaj dobro, pa boš imel od nje priznanja.“ [Jere, Pečjak, Snoj] Z ’dobrim‘ je mislil na poslušnost do zakonov in ureditve posvetnih oblasti. Zakaj bi jih kristjan moral poslušati? Ker se tako izogne nepotrebnim sporom z oblastmi in kaznim, pa tudi — kar je še pomembneje — da ima čisto vest pred Bogom. (Rimljanom 13:1-7) Kristjan je seveda v prvi vrsti poslušen Jehovu, spoštuje pa tudi ”kralja“, to pomeni, da se ne upira oblastem, ki jih Jehova dopušča. (1. Petrovo 2:13-17) Tako so kristjani dobri sosedje, dobri državljani in dobri zgledi.
Obzirnost do drugih
6. (a) Kaj še pomeni dobrota? (b) Kaj pravi Biblija o tem, kdo zasluži našo obzirnost?
6 Jehova kaže svojo dobroto s tem, ko vsem zemljanom ’pošilja deževje in rodovitne čase‘, ’hrano. . . in veselje‘. To ga označuje za zares obzirnega Boga. (Apostolska dela 14:17) V tem ga lahko posnemamo tako, da smo obzirni v majhnih in velikih stvareh. Do koga še posebej? Pavel je zlasti izpostavil starešine, ”ki s trudom delajo med vami in so vaši predstojniki v Gospodu ter vas opominjajo“. Opozoril je kristjane, da imajo do njih ”zaradi njihovega dela. . . največje spoštovanje in ljubezen“. (1. Tesaloničanom 5:12, 13) Kako lahko to naredimo? Tako da z njimi v vsem sodelujemo, na primer, da smo pripravljeni opraviti potrebno delo v Kraljevski dvorani. Čeprav se čutimo svobodni približati se starešinam in jih prositi za pomoč, pa ne bi smeli biti čezmerno zahtevni ali prošnjami pretiravati. Takrat, ko to lahko, raje poskusimo tem prizadevnim pastirjem olajšati breme, saj imajo mnogi poleg skupščinskih dolžnosti tudi družinske odgovornosti.
7. Kako smo lahko obzirni do ostarelih?
7 Tudi ostareli zaslužijo našo obzirnost. Mojzesov zakon je izrecno zahteval: ”Pred sivo glavo vstani in spoštuj osebo starega človeka in boj se svojega Boga; jaz sem Gospod!” (3. Mojzesova 19:32) Kakšna je lahko ta obzirnost? Mlajši se lahko ponudimo, da jim pomagamo pri nakupovanju ali pri drugih opravilih. Starešine lahko obzirno preverijo, če kdo od starejših potrebuje pomoč, da bi lahko obiskal sestanke. Na kongresih mladi in čili ne bodo nepotrpežljivo odrivali in prehitevali počasnih starejših, temveč bodo potrpežljivi, če kak starejši nekoliko počasneje najde sedež ali vzame hrano.
8. Do koga še, ki je omenjen v Bibliji, bi morali biti obzirni?
8 Psalmist je omenil še druge, do katerih bi morali biti obzirni: ”Blagor mu, ki misli na siromaka in ubožca.“ (Psalm 41:2) Morda smo zlahka obzirni do uglednih in bogatih ljudi, kakšni pa smo do skromnih in revnih? Biblijski pisec Jakob je pokazal, da je biti enako pozoren do vseh — preskus naše pravičnosti in krščanske ljubezni. Opravimo ta izpit, tako da smo pozorni do vseh, ne glede na njihove razmere. (Filipljanom 2:3, 4; Jakob 2:2-4, 8, 9)
”Bodite usmiljeni“
9., 10. Zakaj bi kristjani morali biti usmiljeni in kako lahko kažejo to vrsto dobrote?
9 Nadaljno vrsto dobrote opazimo v nekaterih Jezusovih prispodobah. V eni je govoril o Samarijanu, ki je naletel na moža, ki so ga razbojniki oropali, hudo pretepli in ga pustili ležati na cesti. Levit in duhovnik, ki sta šla mimo ranjenega moža, mu nista pomagala. Samarijan pa se je ustavil in mu pomagal, naredil je še več, kot bi logično pričakovali. To zgodbo pogosto imenujejo prilika o usmiljenem Samarijanu. Kakšno vrsto dobrote je kazal Samarijan? Usmiljenje. Ko je Jezus svojega poslušalca vprašal, kdo se je temu ranjencu izkazal kot pravi bližnji, je ta prav odgovoril: ”Tisti, ki mu je izkazal usmiljenje.“ (Luka 10:37)
10 Usmiljeni kristjani posnemajo Jehova, ki ga je Mojzes takole predstavil Izraelcem: ”Kajti Gospod, tvoj Bog, je usmiljen Bog; ne bo te zapustil in ne bo te pokončal in ne bo pozabil zaveze, ki jo je s prisego sklenil s tvojimi očeti.“ (5. Mojzesova 4:31) Jezus je rekel, kako bi Božja usmiljenost morala vplivati na nas: ”Bodite usmiljeni, kakor je tudi vaš Oče usmiljen!“ (Luka 6:36) Kako smo lahko usmiljeni? Jezusova prispodoba je pokazala, da s pripravljenostjo bližnjim pomagati, četudi je to tvegano ali neprijetno. Dober človek ne bo prezrl bratovega trpljenja, če lahko kakorkoli pomaga. (Jakob 2:15, 16).
11., 12. Kako nam Jezusova prispodoba o sužnjih pokaže, kaj vse vključuje usmiljenje in kako se lahko danes kaže?
11 V neki drugi prispodobi je Jezus pokazal, da usmiljena dobrota vključuje tudi pripravljenost odpuščanja. Pripovedoval je o sužnju, ki je bil svojemu gospodarju dolžan 10 000 talentov. Ker ni mogel plačati, je gospodarja prosil usmiljenja in ta mu je dobrohotno odpustil velikanski dolg 60 000 000 denarjev. Suženj je odšel in poiskal sužnja, ki je njemu bil dolžan le 100 denarjev. Suženj, ki mu je bilo prizaneseno je drugega neusmiljeno vrgel v ječo, dokler mu ne bi plačal dolga. Seveda ta neusmiljen suženj ni bil dober. Ko je gospodar slišal, kaj se je zgodilo, ga je poklical. (Matej 18:23-35)
12 Mi smo v podobnem položaju kot tisti suženj, ki mu je gospodar odpustil dolg. Na osnovi Jezusove žrtve nam je Jehova odpustil ogromen dolg greha. Prav gotovo bi morali zato tudi mi biti pripravljeni odpuščati drugim. Jezus je rekel, da bi morali biti pripravljeni odpustiti ’do sedeminsedemdesetkrat‘ [NW], ali z drugimi besedami neštetokrat. (Matej 5:7; 6:12, 14, 15; 18:21, 22) Zato usmiljen kristjan ne bo pestoval zamere, ne bo koval maščevanja in zaradi nesoglasja ne bo prenehal govoriti s sokristjanom. Takšno pomanjkanje usmiljenja namreč ni znak krščanske dobrote.
Radodarnost in gostoljubnost
13. Kaj še vključuje dobrota?
13 Dobroto kažemo tudi z radodarnostjo in gostoljubnostjo. Nekoč je neki mladenič prišel k Jezusu po nasvet. Vprašal ga je: ”Učitelj, kaj naj dobrega storim, da dosežem večno življenje?“ Jezus mu je rekel, naj spolnjuje Božje zapovedi. Da, poslušnost Jehovovim zapovedim je tudi dobrota. Mladenič je pomislil, da vse to že dela po svojih najboljših močeh. Drugi so ga imeli za dobrega, sam pa je čutil, da mu še nekaj manjka. Zato mu je Jezus rekel: ”Če hočeš biti popoln, pojdi, prodaj, kar imaš, in daj revežem, pa boš imel zaklad v nebesih! Nato pridi in hodi za menoj!“ (Matej 19:16-22) Mladenič je žalosten odšel, bil je namreč zelo bogat. Če bi poslušal Jezusov nasvet, bi pokazal da ne živi za gmotne dobrine in da ima dobra dela prave nesebične radodarnosti.
14. Kakšen odličen nasvet glede radodarnosti sta dala Jehova in Jezus?
14 Jehova je spodbujal Izraelce k radodarnosti. Beremo na primer: ”Rad mu [revnemu] daj in tvoje srce naj ne bo nevoljno, ko mu daješ! Kajti zaradi tega te bo Gospod, tvoj Bog, blagoslovil pri vsem tvojem delu in pri vsem, česar se loti tvoja roka.“ (5. Mojzesova 15:10; Pregovori 11:25) Tudi Jezus Kristus je spodbujal k radodarnosti: ”Dajajte in se vam bo dalo; dobro, potlačeno, potreseno in zvrhano mero vam bodo nasuli v naročje.“ (Luka 6:38) Povrh tega je bil sam zelo radodaren. Nekoč se je umaknil, da bi se malo spočil, toda množica je odkrila, kje je, in prišla k njemu. Jezus je velikodušno pozabil na svoj počitek in se posvetil množici. Kasneje je to veliko množico nahranil in s tem pokazal izjemno gostoljubnost. (Marko 6:30-44)
15. Za kakšen odličen zgled radodarnosti so poskrbeli Jezusovi učenci?
15 Zvesti Jehovovemu in Jezusovemu nasvetu so bili mnogi Jezusovi učenci zgledno radodarni in gostoljubni. V prvih dneh krščanske skupščine so mnogi, ki so leta 33 n. š. prišli praznovat binkošti, slišali oznanjevanje apostolov in sprejeli vero. Ker so se hoteli še več naučiti, so ostali še po praznovanju in pričelo jim je primanjkovati hrane. Zato so krajevni verniki prodajali svojo posest, z denarjem pa so vzdrževali nove brate da so se lahko utrdili v veri. Kakšna radodarnost! (Apostolska dela 4:32-35; glej tudi Apostolska dela 16:15 in Rimljanom 15:26.)
16. Naštej, na katere načine lahko danes kažemo gostoljubnost in radodarnost.
16 Danes lahko opazimo podobno krščansko radodarnost, ko kristjani prispevajo svoj čas in denar za potrebe krajevnih skupščin in za svetovno oznanjevanje. Očitna je tudi, ko priskočijo na pomoč bratom, ki jih je prizadela naravna nesreča ali vojna. Radodarno skrbijo za pokrajinskega nadzornika, ki jih redno obiskuje. Tudi, če povabimo dečke ali deklice brez očetov, da se skupaj z našo družino sprostijo ali proučujejo Biblijo, je to gostoljubnost, oblika krščanske dobrote. (Psalm 68:6; v NW 68:5)
Govoriti resnico
17. Zakaj je resnicoljubnost danes izziv?
17 Ko je apostol Pavel opisoval sad luči, je dobroto povezal s pravičnostjo in resnico, zato je prav, če rečemo, da je resnicoljubnost tudi vrsta dobrote. Dobri ljudje ne lažejo. Vendar je danes, v svetu ko prevladuje laž, pravi izziv govoriti resnico. Mnogi lažejo pri davčnih napovedih, delavci lažejo o tem, kaj so naredili. Študentje goljufajo pri nalogah in izpitih, poslovneži pri sklepanju pogodb. Otroci lažejo, da bi ušli kazni. Zlobni opravljivci z neresnicami rušijo ugled drugih.
18. Kako Jehova gleda na lažnivce?
18 Laž je Jehovu odvratna. Med ’sedmimi stvarmi‘, ki jih sovraži, sta tudi ”lažniv jezik“ in ”kriva priča, ki govori laži“. (Pregovori 6:16-19) Biblija ’vse lažnivce‘ uvršča med strahopetce, morilce in nečistnike, za katere v Božjem novem svetu ne bo prostora. (Razodetje 21:8) Nadalje nam pregovor pove: ”Kdor hodi v svoji poštenosti, se boji Gospoda, kdor pa je zablodil na svojih potih, ga zaničuje.“ (Pregovori 14:21) Lažnivec je nepošten in s tem zaničuje Jehova. Kako strašno! Vedno govorimo resnico, četudi bomo za to pograjani ali bomo utrpeli finančno izgubo. (Pregovori 16:6; Efežanom 4:25) Tisti, ki govore resnico, posnemajo Jehova, ’Boga resnice‘. (Psalm 31:5, NW)
Negovati dobroto
19. Kaj lahko včasih opazimo v svetu, kar postavlja Jehova v dobro luč?
19 Našteli smo le nekaj’vrst‘dobrote, ki naj bi jih negoval kristjan. Res je, da so tudi posvetni ljudje do neke mere dobri. Nekateri so, na primer, gostoljubni in drugi usmiljeni. Pravzaprav je prispodobo o usmiljenem Samarijanu naredilo znamenito prav to, da je Jezus povedal, kako je bil Nejud usmiljen, tista dva starešina iz judovske skupnosti pa ne. Za človeškega Stvarnika je res priznanje, da imajo nekateri ljudje celo še po šest tisoč letih nepopolnosti take lastnosti.
20., 21. (a) Zakaj je krščanska dobrota drugačna od vsake dobrote, ki jo lahko opazimo pri posvetnih ljudeh? (b) Kako lahko kristjan neguje dobroto in zakaj bi si morali zanjo prizadevati?
20 Vseeno pa dobrota za kristjane ni le krepost, ki jo posedujejo ali pa ne. Je krepost, ki jo morajo negovati v vseh njenih oblikah, saj morajo posnemati Boga. Kako je to mogoče? Biblija pravi, da se dobrote lahko učimo. ’Uči me dobrote‘ je psalmist prosil Jehova. Kako? Takole nadaljuje: ”Ker zaupam v tvoje ukaze,“ in dodaja: ”Ti si dober in dobrotljiv; uči me svojih zakonov!“ (Psalm 119:66, 68)
21 Da, če se učimo Jehovove zapovedi in jih ubogamo, bomo negovali dobroto. Zapomnimo si, da je dobrota sad duha. Če si v molitvi, v družbi krščanskih bratov, ali pri proučevanju Biblije prizadevamo za Jehovov duh, nam bo gotovo pomagal utrditi dobroto. Razen tega je dobrota močna in z njo lahko premagamo slabo. (Rimljanom 12:21) Kako življenjsko pomembno je torej, da smo dobri do vseh, še posebej pa do svojih krščanskih bratov. (Galačanom 6:10) Če bomo delali tako, bomo med tistimi, ki bodo uživali ’slavo, čast in mir‘, kar je Jehova obljubil ’vsakomur, ki dela dobro‘. (Rimljanom 2:6-11)
Ali lahko odgovoriš?
◻ Kako lahko delamo dobro s spoštovanjem višjih oblasti?
◻ Kdo, med ostalim, zasluži našo obzirnost?
◻ Na kakšne načine lahko pokažemo usmiljenje?
◻ Kakšna dela radodarnosti in gostoljubnosti označujejo današnje kristjane?
◻ Kako lahko negujemo dobroto?
[Slika na strani 20]
Obzirnost je vrsta dobrote
[Slika na strani 23]
Jezus se je kot Véliki učitelj velikodušno razdajal