Pustimo se oblikovati Jehovovemu discipliniranju
»S svojimi nasveti me boš vodil, nato pa me pripeljal do slave.« (PS. 73:24)
1., 2. a) Kaj je nujno za dober odnos z Jehovom? b) Kako nam bo koristilo pregledovanje svetopisemskih poročil o odzivih ljudi na Božje discipliniranje?
»ZAME pa je dobro, da se bližam Bogu. K Vrhovnemu gospodu Jehovu sem se zatekel.« (Ps. 73:28) S temi besedami je psalmist izrazil svoje zaupanje v Boga. Kaj ga je navedlo na ta modri sklep? Ko je nekoč prej opazoval navidezni mir hudobnih, je najprej postal zagrenjen. Potožil je: »Res sem si zaman očistil srce in roke umil v nedolžnosti.« (Ps. 73:2, 3, 13, 21) Potem pa je vstopil v »veličastno Božje svetišče«, se znašel v drugačnem okolju, in to mu je pomagalo popraviti mišljenje in ostati v zaupnem odnosu z Bogom. (Ps. 73:16–18) Iz te izkušnje se je ta bogaboječi mož naučil nekaj pomembnega: za tesen odnos z Jehovom je nujno biti del Božjega ljudstva, sprejemati nasvete in jih udejanjati. (Ps. 73:24)
2 Tudi mi želimo biti v zaupnem odnosu s pravim in živim Bogom. Da bi nam to uspelo, mu moramo pustiti, da nas s svojimi nasveti ali discipliniranjem oblikuje v njemu všečne ljudi. Bog je v preteklosti posameznikom in narodom v svojem usmiljenju ponujal priložnost, da njegovo discipliniranje sprejmejo. Poročila o tem, kako so se odzvali, so zapisana v Bibliji »nam v pouk« pa tudi »v svarilo nam, na katere je prišel konec teh stvarnosti«. (Rim. 15:4; 1. Kor. 10:11) S podrobnim pregledovanjem teh poročil bomo nekoliko več izvedeli o tem, kakšno osebnost ima Jehova in kako nam njegovo oblikovanje lahko koristi.
KAKO LONČAR UVELJAVLJA SVOJO OBLAST
3. Kako je v Izaiju 64:8 in Jeremiju 18:1–6 opisana Jehovova oblast nad ljudmi? (Glej sliko pri naslovu.)
3 Jehovova oblast nad posamezniki in narodi je slikovito opisana v Izaiju 64:8: »Jehova, ti si naš oče. Mi smo glina, ti pa si naš lončar; vsi smo izdelek tvojih rok.« Lončar ima vso oblast, da glino oblikuje, v kakršno koli posodo želi. Glina na to nima nobenega vpliva. Podobno je tudi glede človeka in Boga. Tako kakor glina ne more nasprotovati lončarju, ki jo oblikuje, se tudi človek nima pravice prerekati z Bogom. (Beri Jeremija 18:1–6.)
4. Ali Bog samovoljno oblikuje ljudi oziroma narode? Pojasni.
4 Jehova je na staroveškem Izraelu pokazal, da ga lahko oblikuje, kakor lončar oblikuje glino. Vendar je med Jehovom in dobesednim lončarjem očitna razlika. Dobesedni lončar lahko iz kepe gline naredi, kakršno koli posodo pač hoče ali zna. Ali Jehova samovoljno oblikuje ljudi ali narode, nekatere v dobre, druge pa v slabe? Iz Biblije izvemo, da ne. Jehova je dal ljudem zelo dragoceno darilo – svobodno voljo. In svoje vrhovne oblasti ne uveljavlja tako, da bi to darilo izničeval. Ljudje se morajo sami odločiti, ali se bodo pustili oblikovati Stvarniku, Jehovu, ali ne. (Beri Jeremija 18:7–10.)
5. Kako Jehova uveljavlja svojo oblast nad ljudmi, kadar ti odklanjajo, da jih oblikuje?
5 Kaj pa, če ljudje trmasto odklanjajo, da jih oblikuje Veliki lončar? Kako potem uveljavlja oblast, ki jo ima kot Bog? Pomisli, kaj se zgodi z glino, če ne ustreza več temu, za kar je bila namenjena. Lončar lahko iz nje naredi drugačno posodo ali pa jo enostavno zavrže. Vendar je za to, da glina postane neuporabna, ponavadi kriv lončar. To pa nikoli ne velja za našega Lončarja. (5. Mojz. 32:4) Če se posameznik ne prepusti Jehovovemu oblikovanju, je za to vedno kriv sam. Jehova kot lončar svojo oblast nad ljudmi uveljavlja tako, da to, kako ravna z njimi, prilagaja skladno z njihovim odzivom na oblikovanje. Tisti, ki se prav odzovejo, so oblikovani za koristen namen. Maziljeni kristjani so na primer »posode usmiljenja« in so oblikovani v »posodo za častno rabo«. Po drugi strani pa tisti, ki Bogu trmasto nasprotujejo, končajo kot »posode jeze, ki so pripravljene za uničenje«. (Rim. 9:19–23)
6., 7. Kako različno sta se na Jehovov nasvet odzvala kralj David in kralj Savel?
6 Jehova nas med drugim oblikuje tako, da nam daje nasvete ali da nas disciplinira. To, kako Jehova uveljavlja svojo oblast nad tistimi, ki jih oblikuje, lahko vidimo na primeru prvih dveh izraelskih kraljev – Savla in Davida. Ko je kralj David prešuštvoval z Batšebo, je imelo to hude posledice zanj in za druge. Toda čeprav je bil kralj, se ga Jehova ni obotavljal odločno disciplinirati. Bog je k njemu poslal svojega preroka Natana s krepkim sporočilom. (2. Sam. 12:1–12) In kako se je David odzval? Svoje dejanje je obžaloval iz dna srca in se pokesal. Zato mu je Bog izkazal usmiljenje. (Beri 2. Samuelova 12:13.)
7 Čisto drugače pa se je odzval Davidov predhodnik kralj Savel, ta nasveta ni upošteval. Jehova je Savlu po preroku Samuelu jasno zapovedal: Pokončaj vse Amalečane in njihovo živino. Toda Savel te Božje zapovedi ni ubogal. Prizanesel je kralju Agagu in najboljši živini. Zakaj? Vsaj deloma zato, ker je hotel oslaviti sebe. (1. Sam. 15:1–3, 7–9, 12) Ko je dobil nasvet, bi moral svoje srce omehčati, moral bi se pustiti oblikovati Velikemu lončarju. Toda Savel je njegovo oblikovanje odklonil. Svoje ravnanje je opravičeval. Izgovarjal se je na to, da so njegova dejanja dopustna, saj bi živali lahko darovali Bogu, in je omalovaževal Samuelov nasvet. Jehova je Savla zavrgel kot kralja in ta ni nikoli več prišel v dober odnos s pravim Bogom. (Beri 1. Samuelova 15:13–15, 20–23.)
BOG NI PRISTRANSKI
8. Kaj se lahko naučimo iz tega, kako se je na Jehovovo oblikovanje odzval izraelski narod?
8 Jehova pa ne daje samo posameznikom priložnosti, da se odzovejo na njegovo oblikovanje, ampak tudi narodom. Leta 1513 pr. n. št. so Izraelovi sinovi, potem ko so bili osvobojeni iz suženjstva v Egiptu, stopili v zavezni odnos z Bogom. Izrael je bil Božji izbrani narod in je imel čast, da jih oblikuje Veliki lončar na svojem lončarskem kolesu. Vendar je ljudstvo delalo, kar je bilo slabo v Jehovovih očeh, začeli so celo častiti bogove okoliških narodov. Jehova je k Izraelcem, da bi jih spametoval, vedno znova pošiljal preroke, toda Izraelci jih niso poslušali. (Jer. 35:12–15) Ker so bili še naprej trmoglavi, jih je moral ostro disciplinirati. Severno, desetrodovno kraljestvo so kot posodo, pripravljeno za uničenje, zavzeli Asirci, z južnim, dvorodovnim kraljestvom pa so podobno naredili Babilonci. Iz tega se naučimo nekaj zelo pomembnega! Jehovovo oblikovanje nam koristi le, če se nanj prav odzovemo.
9., 10. Kako so se Ninivljani odzvali na Božje svarilo?
9 Jehova je priložnost odzvati se na njegovo svarilo dal tudi prebivalcem asirskega glavnega mesta Ninive. Preroku Jonu je rekel: »Vstani, pojdi v Nínive, veliko mesto, in med prebivalci razglasi, da je njihova hudobnost prišla do mene.« Za Ninive je bilo videti, da si zaslužijo uničenje. (Jona 1:1, 2; 3:1–4)
10 Toda ko je Jona sporočilo o obsodbi objavil, so »Ninivljáni [. . .] začeli verovati v Boga. Razglasili so post in si vsi, od največjega do najmanjšega, nadeli raševino.« Njihov kralj je »vstal s prestola, slekel svoje kraljevsko oblačilo, si nadel raševino in se usedel v pepel«. Ninivljani so se odzvali na Jehovovo oblikovanje in se pokesali. Zato Jehova nanje ni zgrnil nesreče. (Jona 3:5–10)
11. Katera lastnost, ki jo ima Jehova, pride v ospredje pri njegovem ravnanju z Izraelom in Ninivami?
11 Za Izrael to, da je bil izbrani narod, ni pomenilo, da ne bo deležen discipliniranja. Ninivljani pa po drugi strani niso bili v zaveznem odnosu z Bogom. Kljub temu jim je Jehova dal objaviti svoje sporočilo o obsodbi in jim potem, ko so se izkazali kot voljna glina v njegovih rokah, pokazal usmiljenje. Ta dva zgleda nazorno prikažeta, da Bog Jehova »ni do nikogar pristranski«. (5. Mojz. 10:17)
JEHOVA JE RAZUMEN IN PRILAGODLJIV
12., 13. a) Zakaj Bog spremeni svojo odločitev, kadar se posamezniki odzovejo na njegovo oblikovanje? b) Kaj je to, da je bilo Jehovu žal, pomenilo v primeru Savla? In kaj v primeru Ninivljanov?
12 Iz tega, kako nas je Bog pripravljen oblikovati, se vidi, da je razumen in prilagodljiv. To je očitno iz primerov, ko se Jehova na temelju svoje pravične sodbe sprva odloči storiti nekaj, nato pa se glede na odziv ljudi premisli. V Svetem pismu piše, da je Jehova glede prvega izraelskega kralja rekel: »Žal mi je, da sem postavil Savla za kralja.« (1. Sam. 15:11) Ko so se Ninivljani pokesali in se odvrnili od svoje hudobne poti, je bilo, kot poroča Biblija, »pravemu Bogu žal, da jim je zagrozil z nesrečo, in tega ni storil«. (Jona 3:10)
13 Hebrejski izraz, ki se prevaja z »biti žal«, se nanaša na spremembo stališča oziroma namena. Jehova je Savla najprej izbral za kralja, nato pa je svoje stališče spremenil in Savla zavrgel. Do te spremembe ni prišlo zato, ker bi Jehova z izbiro Savla za kralja naredil napako, ampak zato, ker Savel pri svojem ravnanju ni pokazal vere in je postal neposlušen. Pravemu Bogu je bilo žal tudi v primeru Ninivljanov; glede njih je spremenil svoj namen. Kako tolažilno je vedeti, da je Jehova, naš Lončar, razumen in prilagodljiv, milostljiv in usmiljen ter pripravljen spremeniti svojo odločitev, če tisti, ki so grešili, naredijo pozitivne spremembe!
NE ZAVRAČAJMO JEHOVOVEGA DISCIPLINIRANJA
14. a) Kako nas Jehova danes oblikuje? b) Kako bi se morali odzvati na Božje oblikovanje?
14 Jehova nas danes oblikuje predvsem po svoji Besedi, Bibliji, in po svoji organizaciji. (2. Tim. 3:16, 17) Ali ne bi bilo prav, da bi sprejeli vsak nasvet ali vsako discipliniranje, ki smo ga tako deležni? Ne glede na to, kako dolgo smo že krščeni ali koliko službenih prednosti smo že imeli oziroma jih imamo, bi se še vedno morali odzivati na Jehovove nasvete in jim dovoliti, da nas oblikujejo v posode za častno rabo.
15., 16. a) Do kakšnih negativnih občutkov lahko pride, kadar discipliniranje zajema tudi izgubo službenih prednosti? Povej primer. b) Kaj nam lahko pomaga spoprijeti se z negativnimi čustvi, povezanimi z discipliniranjem?
15 Včasih smo discipliniranja deležni v obliki napotkov ali opominov. Kdaj drugič pa moramo morda biti strožje disciplinirani, ker smo naredili kaj narobe. Mogoče k takšnemu discipliniranju spada tudi izguba službenih prednosti. Razmislimo o Dennisua, ki je služil kot starešina. Zaradi slabe presoje v poslovnih zadevah je podlegel napačnemu ravnanju, in bil za to zasebno pokaran. Kako se je Dennis počutil tisti večer, ko je bilo v občini objavljeno, da ni več starešina? »Počutil sem se, kakor da bi doživel hud poraz,« pravi. »V zadnjih 30 letih sem imel mnogo prednostnih nalog. Bil sem redni pionir, delal sem v Betelu, postavljen sem bil za strežnega služabnika in nato za starešina. In imel sem tudi že prvič govor na območnem zborovanju. Nenadoma pa sem izgubil vse. Bilo me je sram in bil sem v zadregi. Poleg tega sem mislil, da zame v organizaciji ni več nobenega mesta.«
16 Dennis se je moral spremeniti in se odvrniti od napačnega ravnanja, zaradi katerega je moral biti pokaran. In kaj mu je pomagalo spoprijeti se z negativnimi občutki? Takole pojasnjuje: »Bil sem odločen ohraniti dobro duhovno rutino. Enako pomembno vlogo so imele tudi podpora krščanskih bratov in sester in spodbude, ki sem jih prejel iz naših publikacij. Pri branju članka ‚Ali si v preteklosti imel odgovornosti v krščanski občini? Ali bi jih lahko znova sprejel?‘ v Stražnem stolpu, 15. avgust 2009, sem se počutil, kakor da imam v rokah pismo, ki odgovarja na moje molitve. Najbolj mi je bil pri srcu nasvet: ‚Ker torej sedaj nimaš dodatnih odgovornosti, se lahko posvetiš temu, da si okrepiš lastno duhovnost.‘« Kako je Dennisu discipliniranje koristilo? Glede tega, kaj se je zgodilo čez nekaj let, sam pove: »Jehova me je spet blagoslovil s tem, da sem lahko začel služiti kot strežni služabnik.«
17. Kakšno vlogo ima izobčenje pri tem, da si grešnik duhovno opomore? Ponazori.
17 Druga vrsta discipliniranja od Jehova je izobčenje. To ščiti občino pred slabim vplivom in ima lahko pomembno vlogo pri tem, da si grešnik duhovno opomore. (1. Kor. 5:6, 7, 11) Robert je bil izobčen skoraj 16 let in v vsem tem času so njegovi štirje bratje in starša neomajno in zvestovdano udejanjali navodilo iz Božje Besede, naj se nehamo družiti s prestopniki in naj jih niti ne pozdravljamo. Zdaj je že nekaj let, odkar je bil ponovno sprejet, in dobro duhovno napreduje. Na vprašanje, kaj ga je navedlo, da se je po tako dolgem času vrnil k Jehovu in njegovemu ljudstvu, je odgovoril, da je nanj naredilo vtis stališče, kakršno je imela njegova družina. »Zadostoval bi mi že malenkostni stik, ki bi ga družina imela z mano, na primer, da bi preverili, kako mi gre, in tako moja želja po druženju verjetno ne bi bila dejavnik, ki bi me spodbudil k temu, da se vrnem k Bogu.«
18. Za kakšno glino v Jehovovih rokah bi se morali izkazati?
18 Res je, da mi morda ne potrebujemo enakega discipliniranja – toda za kakšno glino se bomo izkazali v rokah Velikega lončarja? Kako se bomo odzvali ob discipliniranju? Koga bomo posnemali, Davida ali Savla? Jehova, Veliki lončar, je naš Oče. In nikoli ne pozabimo, da kogar »Jehova ljubi, tega opominja, tako kakor oče sina, katerega ima rad«. Zato naj si vsak od nas k srcu vzame nasvet: »Jehovovega discipliniranja ne zavračaj in njegovo opominjanje naj se ti ne upira.« (Preg. 3:11, 12)
a Imeni sta spremenjeni.