Jehovova beseda je živa

Poudarki Danielove knjige

»DANIELOVA knjiga je ena najzanimivejših knjig v Bibliji,« piše v Holman Illustrated Bible Dictionary. »Njene strani so polne brezčasnih resnic.« Danielova pripoved se prične z letom 618 pr. n. št., ko pride babilonski kralj Nebukadnezar nad Jeruzalem, ga zavzame in nekatere »izmed Izraelovih sinov« (SSP) odvede v ujetništvo v Babilon. (Daniel 1:1–3) Med temi ujetniki je tudi Daniel, ki je bil takrat verjetno šele v najstniških letih. Na koncu knjige je Daniel še vedno v Babilonu. Star je skoraj 100 let, ko mu Bog obljubi: »Počival boš in vstaneš, da prejmeš delež svoj, ob koncu dni.« (Daniel 12:13)

V prvem delu knjige, ki jo je napisal Daniel, se dogodki vrstijo kronološko in so napisani v tretji osebi, v drugem delu pa v prvi. Knjiga vsebuje prerokbe o vzponu in padcu svetovnih velesil, o času Mesijevega prihoda in o dogodkih v naših dneh.a Ostareli prerok pa se spominja tudi marsičesa iz svojega dolgega življenja in nas s svojimi pripovedmi spodbuja k vdanosti Bogu in k temu, da si ne bi pustili vzeti svoje značajnosti. Sporočilo Danielove knjige je živo in ima močan vpliv. (Hebrejcem 4:12)

KAJ SE NAUČIMO IZ KRONOLOŠKEGA DELA PRIPOVEDI?

(Daniel 1:1–6:28)

Smo v letu 617 pr. n. št. Daniel in njegovi trije mladi prijatelji (Sadrah, Mesah in Abednego) so na babilonskem dvoru. Medtem ko se tri leta učijo dvornega življenja, ohranijo svojo značajnost do Boga. Kakih osem let pozneje ima kralj Nebukadnezar skrivnostne sanje. Daniel mu jih razkrije in nato še razloži. Kralj prizna, da je Jehova »Bog bogov in kraljem Gospod in razodevalec skrivnosti«. (Daniel 2:47) Toda očitno kmalu pozabi na to, kar se je naučil. Ko Danielovi trije prijatelji nočejo počastiti njegove velikanske podobe, jih ukaže vreči v razbeljeno peč. Pravi Bog jih reši in tako je Nebukadnezar prisiljen priznati, da »ni drugega boga, ki more tako rešiti kakor ta«. (Daniel 3:29)

Nebukadnezar ima še ene zelo pomembne sanje. V njih vidi ogromno drevo, ki ga posekajo, nato pa preprečijo, da bi spet zraslo. Daniel jih kralju razloži. Sanje se deloma izpolnijo, ko Nebukadnezar zblazni in pozneje okreva. Več desetletij kasneje pripravi kralj Belsazar za svoje veljake razkošno gostijo in pri tem nespoštljivo uporabi posode iz Jehovovega templja. Še isto noč ga ubijejo in njegovo kraljestvo prejme Darij Medijec. (Daniel 5:30, 31) Ko ima ostareli prerok Daniel v Darijevih dneh že več kot 90 let, ljubosumni uradniki skujejo proti njemu morilsko zaroto, toda Jehova ga reši »iz levjih šap«. (Daniel 6:28, SSP [6:27, AC])

Odgovori na svetopisemska vprašanja:

1:11–15 – Ali so bili štirje mladi Judje boljšega videza od drugih zato, ker niso jedli mesa? Ne. V samo desetih dneh ne bi mogla takšnih sprememb povzročiti nobena vrsta hrane. Za boljši videz teh mladih Hebrejcev je poskrbel Jehova, ker so zaupali vanj. (Pregovori 10:22, NW)

2:1 – Kdaj je imel Nebukadnezar sanje o velikanski podobi? V pripovedi piše, da se je to zgodilo ‚v drugem letu Nebukadnezarjevega kraljevanja‘. Nebukadnezar je postal kralj leta 624 pr. n. št. Drugo leto njegovega vladanja se je torej pričelo leta 623 pr. n. št. – več let prej, preden je napadel Judovo. Daniel takrat še ni bil v Babilonu, da bi kralju razložil njegove sanje. ‚Drugo leto‘, omenjeno v pripovedi, je očitno treba šteti od leta 607 pr. n. št., torej od takrat, ko je babilonski kralj uničil Jeruzalem in postal svetovni vladar.

2:32, 39 – V katerem smislu je bilo kraljestvo iz srebra slabše od glave iz zlata in v katerem smislu je bilo kraljestvo iz bakra slabše od tistega iz srebra? Medo-perzijski imperij, ki ga je predstavljal srebrni del podobe, je bil slabši od Babilona, glave iz zlata, v tem smislu, da se ni odlikoval po opustošenju Judovega, kakor se je Babilon. Naslednja velesila je bila Grčija, ki jo je predstavljal bakreni del podobe. Grčija je bila še slabša od Medo-Perzije, prav kakor je baker slabši od srebra. Čeprav se je grški imperij raztezal po mnogo večjem področju, ni dobil posebne prednosti, da izpusti Božje ljudstvo na svobodo, kakor je to lahko storila Medo-Perzija.

4:8, 9 – Ali se je Daniel, ‚višji pismouk‘ oziroma »prvak čarovnikov« (4:6, SSP), res pričel ukvarjati s čarovništvom? Ne. S tem izrazom je bil samo nakazan Danielov položaj. Bil je namreč ‚prvi načelnik vseh modrijanov v Babilonu‘. (Daniel 2:48)

4:10, 11, 20–22 – Kaj je predstavljalo oziroma simboliziralo velikansko drevo iz Nebukadnezarjevih sanj? Drevo je najprej predstavljalo Nebukadnezarja, vladarja svetovne velesile. Toda kraljestvo iz njegovih sanj je segalo »do konca zemlje«, zato je moralo drevo pomeniti nekaj veliko večjega. Daniel v 4. poglavju, 17. vrstici, Nebukadnezarjeve sanje poveže z vladanjem ‚Najvišjega‘ nad človeštvom. To drevo je torej simboliziralo tudi Jehovovo vrhovno oblast, še posebej nad zemljo. Nebukadnezarjeve sanje so se potemtakem nanašale na dvoje: na Nebukadnezarjevo vladanje in na vladanje vrhovnega Gospoda vesolja, Jehova.

4:16, 23, 25, 32, 33 – Kako dolgo je trajalo »sedem časov«? Glede na to, kako zelo se je v tem obdobju spremenil videz kralja Nebukadnezarja, je »sedem časov« moralo trajati precej dlje od dobesednih sedmih dni. Za Nebukadnezarja je sedem časov pomenilo sedem let po 360 dni oziroma 2520 dni. V večji izpolnitvi je »sedem časov« trajalo 2520 let. (Ezekiel 4:6, 7) Šteti so se pričeli z uničenjem Jeruzalema leta 607 pr. n. št., končali pa so se z ustoličenjem Jezusa v nebesih leta 1914 n. št. (Luka 21:24)

6:6–10 – Ali ne bi Daniel ravnal pametno, če bi v teh 30 dneh molil tako, da ga ne bi nihče videl, saj Jehova ni točno določil, v kakšnem položaju mora biti človek, ko moli? Daniel je molil trikrat na dan in to je bilo splošno znano. Prav zaradi tega so se zarotniki sploh domislili prepovedi molitve. Če bi Daniel svojo navado glede molitve kakor koli spremenil, bi drugi lahko mislili, da je zatajil svoja načela in da Jehovu ni več popolnoma vdan.

Pouk za nas:

1:3–8. To, da so bili Daniel in njegovi tovariši odločeni ostati zvestovdani Jehovu, precej pove o tem, kako dragocena je bila vzgoja njihovih staršev. Če so bogaboječim staršem duhovne stvari na prvem mestu v življenju in tako učijo tudi svoje otroke, se bodo ti zelo verjetno lahko uprli vsakršnim skušnjavam in pritiskom v šoli ali kje drugje.

1:10–12. Daniel je razumel, zakaj se je »knez dvornikov« bal kralja, zato ni hotel pritiskati nanj z nadaljnjimi prošnjami. Toda potem je spregovoril z ‚oskrbnikom‘, ki je bil verjetno lahko bolj popustljiv. Podobno naj bi tudi nas v težavnih razmerah vodili točen vpogled v zadevo, razumevanje stvari in modrost.

2:29, 30. Kakor Daniel bi morali odkrito priznavati, da gredo zasluge za kakršno koli spoznanje, vrline in zmožnosti samo Jehovu, saj smo si jih pridobili zaradi njegovih duhovnih priprav.

3:16–18. Trije Hebrejci po vsej verjetnosti ne bi mogli biti tako neomajni, če bi predtem (ko je šlo za hrano), popustili pri svojih načelih. Tudi mi bi si morali prizadevati, da bi bili ‚zvesti v vsem‘. (1. Timoteju 3:11)

4:24–27. Pri oznanjevanju kraljestvenega sporočila, h kateremu spada tudi razglašanje Božjih obsodb, potrebujemo enako vero in pogum kakor Daniel, ki je kralju Nebukadnezarju povedal, kaj ga čaka in kaj naj stori, da bi ‚si podaljšal svoje blagostanje‘.

5:30, 31. ‚Zabavljica o babilonskem kralju‘ se je uresničila. (Izaija 14:3, 4, 12–15) Satan Hudič, čigar ponos je podoben ponosu babilonske dinastije, bo prav tako neslavno končal. (Daniel 4:30; 5:2–4, 23)

KAJ ODKRIVAJO DANIELOVA VIDENJA?

(Daniel 7:1–12:13)

Smo v letu 553 pr. n. št. Daniel je v svojih 70-ih, ko v sanjah prejme prvo videnje. Vidi štiri velike zveri, ki ponazarjajo svetovne velesile od njegovih dni do danes. Priča je tudi prizoru v nebesih, v katerem vidi nekoga‚ ki je »kakor sin človekov« in mu je dano »večno gospostvo«. (Daniel 7:13, 14) Dve leti pozneje dobi videnje, v katero so vpletene Medo-Perzija, Grčija in še ena velesila, ki postane »kralj drznega obraza in zvijačen«. (Daniel 8:23)

Piše se leto 539 pr. n. št. Babilon je padel in nad kraljestvom Kaldejcev je zavladal Darij Medijec. Daniel moli k Jehovu, da bi njegova domovina spet zaživela. Medtem ko še moli, pošlje Jehova k njemu angela Gabriela, da bi mu ‚razsvetlil razum‘ glede Mesijevega prihoda. (Daniel 9:20–25) Preselimo se sedaj v leto 536/535 pr. n. št. Majhna skupina Izraelcev se je že vrnila v Jeruzalem, vendar ji pri gradnji templja nasprotujejo. Daniela to zelo skrbi. O tem prične moliti k Jehovu in ta pošlje k njemu enega višjih angelov. Angel Daniela okrepi in ga spodbudi, nato pa mu oznani prerokbo, v kateri napove boj za nadvlado med severnim in južnim kraljem. Spor med njima bo trajal vse od takrat, ko se bo razdelilo kraljestvo Aleksandra Velikega med njegove štiri generale, pa do časa, ko bo ‚nastopil‘ Mihael, veliki knez. (Daniel 12:1)

Odgovori na svetopisemska vprašanja:

8:9 – Kaj ponazarja ‚dežela dike‘? ‚Dežela dike‘ v tem stavku simbolizira zemeljsko stanje maziljenih kristjanov med vladanjem anglo-ameriške svetovne velesile.

8:25 – Kdo je ‚Knez knezov‘? Osnovni pomen hebrejske besede sar, prevedene s »knez«, je »poglavar« oziroma »nekdo, ki je glavni«. Naziv ‚Knez knezov‘ velja samo za Boga Jehova, saj je on poglavar vseh angelskih knezov, tudi ‚Mihaela, enega prvih knezov‘. (Daniel 10:13)

9:21 – Zakaj je Daniel angela Gabriela imenoval »mož«? Ker je Gabriel ob tej priložnosti in v prejšnjem videnju prišel k njemu v človeški podobi. (Daniel 8:15–17)

9:27 – Katera zaveza je ostala ‚sklenjena z mnogimi‘ do konca 70 letnih tednov oziroma do leta 36 n. št.? Postavina zaveza je bila ukinjena leta 33 n. št., ko so Jezusa usmrtili na kolu. Toda Jehova je mesenim Judom, zato ker so bili Abrahamovi potomci, izkazal posebno naklonjenost, s tem da je dovolil, da je abrahamska zaveza zanje veljala do leta 36 n. št. Od tedaj naprej pa ta zaveza velja za ‚Božji Izrael‘. (Galačanom 3:7–9, 14–18, 29; 6:16)

Pouk za nas:

9:1–23; 10:11. Ker je bil Daniel ponižen, bogovdan, prizadeven in ker je vztrajal v molitvi, je bil »mož dragi in ljubljeni«. Poleg tega so mu te značilnosti tudi pomagale, da je ostal zvest Bogu do konca svojega življenja. Bodimo odločeni, da ga posnemamo.

9:17–19. Ali naj ne bi tudi takrat, ko molimo za prihod Božjega novega sveta, v katerem »bo bivala pravičnost«, pokazali, da sta nam najpomembnejša posvetitev Jehovovega imena in opravičenje njegove vrhovnosti, ne pa to, da se bodo končale naše težave in trpljenje? (2. Petrovo 3:13)

10:9–11, 18, 19. Posnemajmo angela, ki je prišel k Danielu, tako da se med seboj spodbujamo in krepimo s tolažilnimi besedami ter s tem, da drug drugemu praktično pomagamo.

12:3. V teh zadnjih dneh »razumni« (maziljeni kristjani) ‚svetijo kot svetila‘ in ‚vodijo mnoge v pravičnost‘, tudi ‚veliko množico‘ ‚drugih ovc‘. (Filipljanom 2:15; Razodetje 7:9; Janez 10:16) Prerokba, da bodo ‚razumni svetili kakor zvezde‘, se bo povsem izpolnila med Kristusovo tisočletno vladavino, ko bodo maziljenci skupaj s Kristusom poslušnim ljudem na zemlji pomagali, da jim bo Kristusova odkupna žrtev docela koristila. Člani ‚drugih ovc‘ bi se morali zvestovdano držati maziljencev in jih v vsem podpirati iz vsega srca.

Jehova ‚blagoslavlja vse, ki se ga bojijo‘

Kaj se iz Danielove knjige naučimo o Bogu, ki ga častimo? Razmislimo denimo o prerokbah, zapisanih v tej knjigi – tako tistih, ki so se že izpolnile, kot tudi tistih, ki se še bodo. Kako živo nam razkrivajo, da Jehova vselej izpolni svojo besedo! (Izaija 55:11)

Kaj pa o našem Bogu izvemo iz pripovednega dela Danielove knjige? V njej omenjeni štirje mladi Hebrejci, ki niso dopustili, da bi jih življenje na babilonskem dvoru preoblikovalo, so dobili ‚znanje, razumnost in modrost‘. (Daniel 1:17) Pravi Bog je poslal angela, da je Sadraha, Mesaha in Abednega rešil iz razbeljene peči. Daniela je rešil iz levjih žrel. Jehova tistim, ki mu zaupajo, ‚pomaga in jih ščiti‘ ter ‚blagoslavlja vse, ki se ga bojijo‘. (Psalm 115:9, 13)

[Podčrtna opomba]

[Slika na strani 18]

Zakaj je bil Daniel »mož dragi in ljubljeni«?