»Srečni tisti, ki so značajni«

 1., 2. a) Kako nekatere oblasti nasprotujejo Jehovovim pričam, toda kako se odzovemo? b) Zakaj je lahko preganjanje razlog za veselje? (Komentiraj tudi sliko na naslovnici.)

TRENUTNO je naše delo omejeno ali prepovedano v več kot 30 državah po svetu. V nekaterih od teh držav oblasti naše brate in sestre pošiljajo v zapor. Kaj so naredili narobe? Kar se tiče Jehova, nič. Vse, kar delajo, je to, da berejo in preučujejo Sveto pismo, se o svojem verovanju pogovarjajo z drugimi in se s soverniki zbirajo na shodih. Poleg tega se v političnih zadevah ne želijo postaviti na nobeno stran. Ti zvesti Božji služabniki kljub hudemu nasprotovanju ostajajo značajnib. S tem kažejo, da so neomajno vdani Jehovu. In ravno to jih osrečuje!

² Verjetno si že videl slike nekaterih od teh pogumnih sovernikov in opazil, da so nasmejani. Veseli so, ker vedo, da je Jehovu všeč, da ohranjajo značajnost. (1. krn. 29:17a) Jezus je rekel: »Srečni tisti, ki so preganjani zaradi pravičnosti. [...] Veselite se in bodite polni radosti, saj vas [...] čaka velika nagrada.« (Mat. 5:10–12)

 3. Kako so se glede na Apostolska dela 4:19, 20 apostoli odzvali na preganjanje in zakaj?

³ Naši bratje in sestre doživljajo nekaj podobnega, kot so apostoli v prvem stoletju, ko so bili preganjani, ker so govorili o Jezusu. Sodniki judovskega vrhovnega sodišča so jim večkrat ukazali, »naj nehajo govoriti v Jezusovem imenu«. (Apd. 4:18; 5:27, 28, 40) Kako so reagirali apostoli? (Beri Apostolska dela 4:19, 20.) Vedeli so, da jim je nekdo z večjo oblastjo ukazal, naj ljudstvu oznanijo in temeljito pričujejo o Kristusu. (Apd. 10:42) Zato sta Peter in Janez, ki sta bila njihova predstavnika, pogumno rekla, da bodo ubogali Boga, ne pa teh sodnikov. Jasno sta povedala, da ne bodo nehali govoriti o Jezusu. Bilo je tako, kot da bi tem sodnikom postavila vprašanje: Ali si upate reči, da imajo vaše zapovedi večjo veljavo od Božjih?

 4. Kakšen zgled so apostoli glede na Apostolska dela 5:27–29 dali vsem pravim kristjanom in kako jih lahko posnemamo?

⁴ Apostoli so dali lep zgled, ki ga vsi pravi kristjani posnemajo vse do danes. Rekli so: »Ubogati moramo Boga, ne pa ljudi.« (Beri Apostolska dela 5:27–29.) Potem ko so jih pretepli zaradi značajnosti, so šli z judovskega vrhovnega sodišča »veseli, ker so imeli čast trpeti zasramovanje zaradi Jezusovega imena«. Takoj so spet začeli oznanjevati. (Apd. 5:40–42)

 5. Na kateri vprašanji moramo odgovoriti?

⁵ Ob zgledu, ki so ga dali apostoli, se postavlja nekaj vprašanj. Kako lahko na primer njihovo odločitev, da ubogajo Boga, ne pa ljudi, uskladimo s svetopisemsko zapovedjo, »naj bo vsak podrejen višjim oblastem«? (Rim. 13:1) Kako se lahko podrejamo »vladam in oblastem«, kot je rekel apostol Pavel, in obenem ohranimo značajnost ter ostanemo zvesti Bogu kot našemu vrhovnemu vladarju? (Titu 3:1)

 6. a) Kdo so »višje oblasti«, omenjene v Rimljanom 13:1, in kakšno dolžnost imamo do njih? b) Kaj velja za vse človeške voditelje?

⁶ Beri Rimljanom 13:1. V tej vrstici se izraz »višje oblasti« nanaša na človeške vladarje, ki imajo oblast in nadzor nad drugimi. Kristjani se tem posvetnim oblastem podrejamo, saj skrbijo za javni red, uveljavljajo zakone in včasih celo zaščitijo Jehovovo ljudstvo. (Raz. 12:16) Zato nam je naročeno, naj jim dajemo davke in dajatve ter izkazujemo spoštovanje in čast, saj to od nas zahtevajo. (Rim. 13:7) Toda posvetne vlade imajo oblast samo zato, ker jim Jehova to dovoljuje. Jezus je to načelo jasno povedal, ko ga je zasliševal rimski upravitelj Poncij Pilat. Ko mu je Pilat omenil, da ima oblast, da ga pusti pri življenju ali da ga usmrti, mu je Jezus rekel: »Nobene oblasti ne bi imel nad menoj, če ti ne bi bila dana od zgoraj.« (Jan. 19:11) Tako kot v Pilatovem primeru je tudi danes oblast vseh človeških voditeljev in politikov omejena.

 7. V katerih primerih se ne podredimo človeškim vladarjem in česa bi se ti morali zavedati?

⁷ Kristjani se podrejamo človeškim vladam, če le njihovi zakoni niso v nasprotju z Božjimi zakoni. Toda ljudi ne moremo ubogati, če zahtevajo nekaj, kar Bog prepoveduje, oziroma prepovedujejo nekaj, kar Bog zahteva. Od mladih moških morda zahtevajo, da se z orožjem bojujejo za narod.c Mogoče prepovejo naš prevod Svetega pisma in naše publikacije ali pa nam prepovejo oznanjevati in se zbirati k čaščenju Jehova. Ko vladarji zlorabijo svojo oblast, tako da na primer preganjajo Kristusove učence, morajo za to odgovarjati Bogu. Jehova jih opazuje! (Prid. 5:8)

 8. Kakšna je razlika med besedama »višji« in »vrhovni« in zakaj je to pomembno?

⁸ Beseda »višji« pomeni »boljši, večji, višji po položaju«, ne pomeni pa »najboljši, največji, najvišji po položaju«. To označuje druga beseda – »vrhovni«. Čeprav so človeške vlade označene kot »višje oblasti«, obstaja oblast, ki je najvišja po položaju – vrhovna. Bog Jehova je na štirih mestih v Svetem pismu imenovan »Vrhovni«. (Dan. 7:18, 22, 25, 27)

 9. Kaj je prerok Daniel videl v videnjih?

⁹ Prerok Daniel je imel videnja, ki so jasno pokazala, da je Jehovova oblast višja od vseh drugih oblasti. Daniel je najprej videl štiri velikanske zveri, ki predstavljajo pretekle svetovne velesile – Babilon, Medo-Perzijo, Grčijo in Rim, iz katere je izšla današnja anglo-ameriška svetovna velesila. (Dan. 7:1–3, 17) Nato je videl Boga Jehova, ki je na nebeškem sodišču sedel na prestolu. (Dan. 7:9, 10) To, kar je ta zvesti prerok videl zatem, bi moralo biti v svarilo današnjim vladarjem.

10. Komu glede na Daniela 7:13, 14, 27 Jehova izroči oblast nad zemljo in kaj nam to pove o njem?

¹⁰ Beri Daniel 7:13, 14, 27. Bog človeškim vladam vzame vso oblast in jo da drugim, ki si jo bolj zaslužijo in so močnejši. Komu pa? Nekomu, »ki je bil kakor sin človekov«, Jezusu Kristusu, in 144.000 »svetim, ki pripadajo Vrhovnemu« in bodo vladali »za vedno, za vso večnost«. (Dan. 7:18) Jasno je, da je Jehova »Vrhovni«, saj ima samo on oblast, da naredi kaj takega.

11. Kaj je Daniel še napisal, kar kaže, da ima Jehova višjo oblast kot vsi narodi?

¹¹ Dogodek, ki ga je Daniel videl v videnju, potrjuje to, kar je glede »Boga nebes« rekel prej: »Odstavljaš in postavljaš kralje.« Dodal je: »Najvišji ima oblast nad človeškim kraljestvom in [...] jo lahko da, komur hoče.« (Dan. 2:19–21; 4:17) Ali se je že kdaj zgodilo, da je Jehova odstavil ali postavil kakšnega človeškega vladarja? Prav gotovo!

12. Povej primer, kako je Jehova v preteklosti odstavil kralje. (Glej sliko.)

¹² Jehova je jasno pokazal, da je višji od »višjih oblasti«. Razmislimo o treh primerih. Egiptovski faraon je zasužnjil Izraelce in jih nikakor ni hotel izpustiti. Toda Bog jih je osvobodil in faraona utopil v Rdečem morju. (2. Mojz. 14:26–28; Ps. 136:15) Babilonski kralj Belšazar je pripravil pojedino, se povzdignil nad Gospoda nebes in namesto Jehova hvalil bogove iz srebra in zlata. (Dan. 5:22, 23) Toda Bog je tega arogantnega človeka ponižal. »Še isto noč« so Belšazarja ubili, njegovo kraljestvo pa je bilo izročeno Medijcem in Perzijcem. (Dan. 5:28, 30, 31) Kralj Herod Agripa I. je dal ubiti apostola Jakoba. Nato je dal zapreti apostola Petra in ga prav tako nameraval ubiti. Ampak Jehova mu je to preprečil. »Jehovov angel je udaril Heróda«, da je umrl. (Apd. 12:1–5, 21–23)

13. Povej primer, kako je Jehova porazil celotne zveze, ki so jih sklenili vladarji.

¹³ Jehova je tudi dokazal, da je višji od celotnih zvez, ki so jih med seboj sklenili vladarji. Bojeval se je za Izraelce in jim pomagal, da so uničili zvezo 31 kanaanskih kraljev in zavzeli velika področja v Obljubljeni deželi. (Joz. 11:4–6, 20; 12:1, 7, 24) Jehova je zadal tudi uničujoč udarec kralju Ben Hadadu in 32 drugim sirskim vladarjem, ki so se bojevali z Izraelci. (1. kra. 20:1, 26–29)

14., 15. a) Kaj sta kralja Nebukadnezar in Darej povedala glede Jehovove vrhovnosti? b) Kaj je o Jehovu in njegovem ljudstvu rekel psalmist?

¹⁴ Jehova je vedno znova dokazal, da je vrhovni! Babilonski kralj Nebukadnezar se je hvalil s svojo veliko močjo, slavo in veličastnostjo, namesto da bi ponižno priznal, da je Jehova tisti, ki si zasluži slavo. Zato je Bog povzročil, da se mu je zmešalo. Ko se mu je razum povrnil, je »hvalil [...] Najvišjega« in priznal, da Jehovova »oblast traja večno«. Rekel je še: »Nikogar ni, ki bi mu lahko kaj preprečil.« (Dan. 4:30, 33–35) Kralj Darej je zatem, ko se je Daniel izkazal za značajnega in ga je Jehova rešil iz levje jame, izdal naslednjo odredbo: »Ljudem po vsem mojem kraljestvu ukazujem, naj se bojijo Danielovega Boga in ga spoštujejo. Ta Bog je namreč živi Bog, ki bo večno obstajal. Njegovo kraljestvo ne bo nikoli uničeno in večno bo najvišji vladar.« (Dan. 6:7–10, 19–22, 26, 27, pdč. op.)

¹⁵ Psalmist je napisal: »Jehova narodom onemogoča izpeljati načrte, ljudstvom preprečuje namere.« Nato je dodal: »Srečen narod, ki ima Jehova za svojega Boga, ljudstvo, ki si ga je izbral za svojo last.« (Ps. 33:10, 12) Res imamo dober razlog, da ostanemo značajni!

16. O čem smo lahko prepričani glede »velike stiske« in zakaj? (Glej sliko.)

¹⁶ Pogledali smo, kaj je Jehova naredil v preteklosti. Kaj pa lahko pričakujemo v bližnji prihodnosti? Prepričani smo lahko, da bo Jehova v »veliki stiski« rešil svoje zveste služabnike. (Mat. 24:21; Dan. 12:1) To bo naredil, ko bo zveza narodov, znana kot Gog iz Magoga, po vsem svetu napadla tiste, ki so mu zvesti. Tudi če bi v tej zvezi sodelovalo vseh 193 članic Združenih narodov, ne bodo kos Vrhovnemu in njegovim nebeškim silam. Jehova obljublja: »Pokazal bom svojo veličino in svetost ter se dal spoznati mnogim narodom. In takrat bodo morali spoznati, da sem jaz Jehova.« (Ezek. 38:14–16, 23; Ps. 46:10)

17. Kakšna prihodnost je v Svetem pismu napovedana za kralje na zemlji in za ljudi, ki so značajni?

¹⁷ Z Gogovim napadom se bo začel harmagedon, končni obračun, v katerem bo Jehova uničil »kralje vse naseljene zemlje«. (Raz. 16:14, 16; 19:19–21) Potem »bodo na zemlji živeli samo pošteni, na njej bodo ostali tisti, ki so značajni«. (Preg. 2:21, pdč. op.)

18. Kaj so mnogi pravi kristjani pripravljeni narediti in zakaj? (Daniel 3:28)

¹⁸ Že stoletja mnogi pravi kristjani iz ljubezni do Jehova kot svojega vrhovnega vladarja tvegajo svojo svobodo in celo življenje. Takšni značajni kristjani so odločeni ostati zvesti Vrhovnemu, tako kot so bili trije Hebrejci, ki so bili nato rešeni iz ognjene peči. (Beri Daniel 3:28.)

19. Na podlagi česa bo Jehova sodil svoje ljudstvo in kaj moramo zaradi tega delati?

¹⁹ Psalmist David je napisal, kako pomembno je ostati značajen: »Jehova bo izrekel razsodbo ljudstvom. Mene pa, o Jehova, sodi na podlagi mojih pravičnih del in moje značajnosti.« (Ps. 7:8) Napisal je tudi: »Značajnost in poštenost naj me varujeta.« (Ps. 25:21) Najboljše, kar lahko naredimo v življenju, je to, da ostanemo zvesti Jehovu, ne glede na to, kaj se zgodi! Potem bomo lahko rekli enako kot psalmist: »Srečni tisti, ki so značajni, ki živijo po Jehovovih zakonih.« (Ps. 119:1, pdč. op.)