Pouk iz Svetega pisma: Joelova knjiga 1:1–3:21

Kliči Jehovino ime in se reši

(Nadaljevanje iz prejšnje številke.)

[Okvir na strani 8]

PREGLEDANI BIBLIJSKI STAVKI

○ 1:2 – Joel je ogovoril »starce«, ki so zapeljali narod. Ker »prebivalci dežele« sledijo temu lažnemu vodstvu, so ravno tako odgovorni v Jehovinih očeh. Danes imajo religiozni voditelji krščanstva podobno vlogo, ko zapeljujejo svoje črede. Kot Joel so tudi Jehovine priče naslovile svoje sporočilo na duhovniški razred. Pa vendar je treba vsem ljudem oznaniti Božjo besedo, ker bodo tudi oni morali dati odgovor Jehovi. (Iz. 9:15–17; Rim. 14:12)

○ 2:1–10, 28 – Izraelci so bili opozorjeni, da bodo kobilice in ostala stvarjenja uničila njihovo letino, če ne bodo ubogali Boga. (5. Mojz. 28:38–45) Ker v Svetem pismu ni zapisan napad žuželk na Kanaan v takšnem obsegu kot ga opisuje Joel, je nadloga očitno bila slikovita. Prerokba se je očitno pričela spolnjevati ob binkoštih 33. leta našega štetja, ko je Jehova začel ‚izlivati svetega duha‘ na Jezusove sledilce, ki mučijo pobožnjakarje s poročilom, ki so ga dobili od Boga. (Ap. dela 2:1, 14–21; 5:27–29) Jehovine priče sedaj ‚pustošijo‘ na podoben način.

○ 2:12, 13 – V starih časih je raztrganje obleke bilo zunanji izraz žalosti. (1. Mojz. 37:29, 30; 44:13) Ampak to so lahko storili tudi neiskreno, hinavsko. Joel je dejal, da ti zunanji izrazi žalosti niso dovolj. Ljudje morajo ‚raztrgati svoja srca‘ s pokazovanjem iskrenega kesanja.

○ 2:31, 32 – Jehova je poskrbel, da so v Joelovem času zvesti ubežali uničenju. V teh »poslednjih dneh« pa Jehova omogoča rešitev preko Jezusa Kristusa. (2. Tim. 3:1; Rim. 5:8, 12; 6:23) Toda grešni ljudje morajo za večno rešitev klicati Jehovine ime. To pomeni poznati Božje ime, ga zelo spoštovati in se povsem zanašati na tistega, ki nosi to ime. Ko bo Bog med »velikim in strašnim Jehovinim dnem« izvrševal sodbo nad narodi, »bodo rešeni« tisti, ki bodo v veri klicali Jehovino ime. (Zef. 2:2, 3; 3:12; Rim. 10:11–13)

○ 3:2, 14 – Simboličen kraj izvrševanja Božje sodbe v »Jehovinem dnevu« se imenuje »dolina razsodbe«. Imenovana je tudi »dolina Jozafat«. To je pravilno, saj ime Jozafat pomeni »Jehova je sodnik«. Med vladanjem kralja Jozafata je Bog rešil Judo in Jeruzalem pred vojskami Moabcev, Amoncev in gorskega področja Seira, ko je povzročil med njimi zmedo, tako da so se pobili med seboj. (2. Let. 20:1–30) V našem času »Jozafatova dolina« služi kot simbolična vinska stiskalnica, v kateri so narodi zaradi grdega ravnanja z Jehovinim narodom zdrobljeni kot grozdje.

○ 3:6 – Tir, Sidon in Filisteja so bili krivi, ker so prodajali prebivalce Jude in Jeruzalema v sužnost Grkom. Možno je, da so nekateri Judje, ki so jih zajeli drugi narodi, prišli v roke tirskih, sidonskih in filistejskih trgovcev s sužnji. Še huje pa je, da so morda nekateri od teh narodov zasužnjili Jude, ki so pri njih iskali zatočišče pred sovražniki. Kakorkoli je že bilo, Bog je te trgovce s človeškimi življenji poklical na obračun, ker so grdo ravnali z njegovim ljudstvom. To naznanja, kaj čaka narode, ki danes preganjajo Jehovine služabnike.