Jehovov dan – pomembna preroška tema

1., 2. a) O kateri pomembni temi je govorilo vseh 12 prerokov? b) Kako so nekateri od teh prerokov neposredno omenjali Jehovov dan?

»BLIZU je Jehovov veliki dan, blizu je in zelo hiti.« (Zefanija 1:14) Božji preroki so znova in znova opozarjali na prihod Jehovovega dne. Običajno so ljudi učili, kako naj bi to dejstvo vplivalo na njihovo vsakodnevno življenje, moralo in vedenje. Iz vseh njihovih oznanil je vela nujnost. Kako bi se odzval, če bi njihova sporočila osebno slišal?

² Ko boš prebiral knjige dvanajsterih prerokov, boš ugotovil, da so vsi posredno ali neposredno govorili o Jehovovem dnevu.a Zato preden bomo v nadaljnjih poglavjih pregledali dragocene informacije, ki so jih zapisali ti preroki, razmislimo o temi, ki so jo tolikokrat omenjali – Jehovovem dnevu. To besedno zvezo oziroma podobne izraze je neposredno uporabilo šest prerokov. Joel je nazorno opisal »veliki in strah zbujajoči Jehovov dan«. (Joel 1:15; 2:1, 2, 30–32) Amos je govoril Izraelcem, naj se pripravijo na srečanje s svojim Bogom, saj bo Jehovov dan dan teme. (Amos 4:12; 5:18) Zefanija je pozneje izrekel besede, ki smo jih navedli v prvem odstavku. Obadija pa je tik pred uničenjem Jeruzalema opozarjal: »Blizu je Jehovov dan zoper vse narode.« (Obadija 15)

 3. Zakaj lahko trdimo, da so o Jehovovem dnevu govorili tudi preroki, ki so služili po vrnitvi Judov iz pregnanstva?

³ Opazil boš, da sta podobne izraze uporabljala tudi preroka, ki sta bila poslana k Judom po njihovi vrnitvi iz pregnanstva. Zaharija je napovedoval dan, ko bodo iztrebljeni vsi narodi, ki so prišli zoper Jeruzalem. Slikovito je opisal, kaj se bo zgodilo, ko bo nastopil »dan, znan kot Jehovov dan«. (Zaharija 12:9; 14:7, 12–15) Malahija pa je opozarjal Božje ljudstvo na »veliki in strah zbujajoči Jehovov dan«. (Malahija 4:1–5)

 4. Kako so nekateri od 12 prerokov nakazovali na Jehovov dan?

⁴ Drugi od dvanajsterih prerokov sicer niso uporabljali izraza »Jehovov dan«, vendar so nanj namigovali drugače. Ozej je govoril o tem, da bo Jehova obračunal z Izraelom, zatem pa še z Judom. (Ozej 8:13, 14; 9:9; 12:2) Ta sporočila so se pogosto nanašala na Jehovovo ukrepanje v tistih dneh. Tako je denimo Jona razglašal Božjo obsodbo nad Ninivami, Miha pa je opisal, kaj se bo zgodilo, ko bo Bog ukrepal proti upornim ljudstvom. (Jona 3:4; Miha 1:2–5) Nahum je obljubil, da se bo Jehova maščeval nad svojimi nasprotniki. (Nahum 1:2, 3) Habakuk je rotil Boga, naj izvrši pravico, in opisal »dan stiske«. (Habakuk 1:1–4, 7; 3:16) Nekatera sporočila v teh knjigah se brez vsakega dvoma nanašajo na dogodke, povezane s pravimi kristjani. Hagaj denimo, ki je prerokoval v času po vrnitvi Judov iz pregnanstva, je napovedoval, da bo Jehova pretresel narode. (Hagaj 2:6, 7) Apostol Pavel je z besedami iz Hagaja 2:6 spodbujal kristjane, naj živijo tako, da jih bo Bog lahko priznal, ko bo odstranil simbolično hudobno nebo. (Hebrejcem 12:25–29; Razodetje 21:1)

5., 6. Kako so preroki opisali Jehovov dan?

⁵ Povsem upravičeno se morda sprašuješ, kakšen bo Jehovov dan. Mogoče tudi razmišljaš o tem, ali je ta dan kakor koli povezan s tvojim sedanjim življenjem in prihodnostjo. Preroki so naznanjali, da bo Jehovov dan dan boja – obdobje, ko bo Jehova ukrepal proti svojim sovražnikom in izvršil obsodbo nad njimi. Tega strašnega dne bo verjetno prišlo do neobičajnih nebesnih pojavov. »Sonce in luna bosta potemnela, zvezde bodo izgubile svojo svetlobo.« (Joel 2:2, 11, 30, 31; 3:15; Amos 5:18; 8:9) Kaj pa se bo takrat dogajalo na zemlji? Miha je napisal: »Pod njim [Jehovom] se bodo stopile gore in razklale doline, kakor vosek pred ognjem, kakor vode, ki se razlivajo po strmini.« (Miha 1:4) Četudi je lahko ta opis figurativen, pa iz njega sklepamo, da bo imel Božji poseg katastrofalne posledice za zemljo in njene prebivalce. Toda ne za vse ljudi. Isti preroki so napovedovali izjemne blagoslove za tiste, ki iščejo »to, kar je dobro«. Ti bodo preživeli. (Amos 5:14; Joel 3:17, 18; Miha 4:3, 4)

⁶ Drugi od dvanajsterih prerokov so priskrbeli še dodatne slikovite opise Jehovovega dne. Habakuk je nazorno opisal, da bo Jehova zdrobil »večne gore« in pogreznil »hribe, ki obstajajo na veke« – ustrezna simbola za na videz trdne človeške organizacije. (Habakuk 3:6–12) Da, Jehovov dan bo »dan srda, dan stiske in tesnobe, dan nevihte in pustošenja, dan teme in mraka, dan oblakov in goste teme«. (Zefanija 1:14–17)

 7. Katera nadloga je bila napovedana in kako se bo morda izpolnila?

⁷ Samo zamisli si, kaj bo zadelo tiste, ki se bodo bojevali proti Bogu! »Meso jim bo zgnilo, ko bodo še stali na nogah, oči jim bodo zgnile v jamicah in jezik jim bo zgnil v ustih.« (Zaharija 14:12) Naj se bo to videnje dobesedno izpolnilo ali ne, pa je očitno, da za mnoge napoveduje nekaj slabega. Jezik Božjih sovražnikov bo zgnil vsaj v tem pomenu, da bodo nehali predrzno govoriti proti Bogu. Poleg tega se jim bodo izjalovili kakršni koli načrti, ki jih bodo morda imeli pred očmi, v zvezi s tem, da bi enotno ukrepali proti Božjemu ljudstvu.

8., 9. a) O čem bi moral razmisliti, če želiš razumeti, zakaj bo Jehova ukrepal proti hudobnim? b) Kako bo Jehova ravnal s tistimi, ki so mu v vsakodnevnem življenju zvestovdani?

⁸ Morda si že slišal koga spraševati: »Kako bo lahko ljubeči Bog zgrnil takšne nesreče nad svoje sovražnike? Ali mora na zemlji res povzročiti opustošenje? Ali ni Jezus spodbujal ljudi, naj ljubijo celo svoje sovražnike, in se tako izkažejo za sinove Očeta, ki je v nebesih?« (Matej 5:44, 45) Da bi dobil odgovor na ta vprašanja, razmisli, kako so se sploh začele težave človeštva. Bog je prva človeka ustvaril po svoji podobi – bila sta popolna. Toda v človeško družino, in s tem tudi v naše življenje, sta vnesla greh in smrt. V spornem vprašanju glede pravice do vrhovne oblasti nad človeštvom sta se postavila na stran Satana Hudiča. (1. Mojzesova 1:26; 3:1–19) Satan je skozi stoletja skušal dokazati, da bodo ljudje nehali služiti Jehovu, če bi jih le kaj spodbodlo k temu. Jasno lahko vidiš, da mu je spodletelo. Jezus Kristus in še mnogi drugi Jehovovi služabniki so ostali značajni do konca in tako dokazali, da služijo Bogu iz ljubezni. (Hebrejcem 12:1–3) Nedvomno se lahko tudi ti spomniš na marsikoga, ki zvestovdano služi Bogu.

⁹ V to sporno vprašanje, ki se bo rešilo tako, da bo Jehova uničil vso hudobijo, si vpleten tudi ti. Ko boš denimo bral teh 12 knjig, boš opazil, da so nekateri preroki opozarjali rojake na razkošen življenjski slog tistih Izraelcev, ki so zanemarjali čaščenje Jehova. Božje ljudstvo so opominjali, naj premislijo »v srcu o svojih poteh« in spremenijo način življenja. (Hagaj 1:2–5; 2:15, 18; Amos 3:14, 15; 5:4–6) Da, preroki so ljudi učili, kako naj živijo. Tisti, ki so njihove nasvete upoštevali, so dokazali, da je Jehova njihov vrhovni vladar, Satan pa navaden lažnivec. Do takšnih ljudi bo Jehova zvestovdan, takrat ko bo uničeval svoje sovražnike. (2. Samuelova 22:26)

10. Kako je Miha opisal nadaljnji razlog za Jehovovo ukrepanje?

¹⁰ Bog pa bo ukrepal še iz enega razloga. Vrnimo se sedaj v 8. stoletje pr. n. št. Takrat je na Judovem prerokoval Miha. Ko je o sebi govoril kot o judovskem narodu, se je primerjal z vinogradom oziroma sadovnjakom po trgatvi oziroma obiranju, ko tam ni več mogoče najti nobenega grozda ali smokve. Podobno je bilo tudi med Judi težko najti poštenega človeka. Izraelci so lovili sonarodnjake in prežali na njihovo kri. Njihovi voditelji in sodniki so si prizadevali samo za lasten dobiček. (Miha 7:1–4) Kako bi se počutil, če bi bil takrat med njimi? Verjetno bi se ti nedolžne žrtve smilile. Koliko bolj se zatirani smilijo Jehovu! Danes Jehova pozorno opazuje človeštvo. Kaj misliš, kakšno stanje lahko vidi? Zatiralci zlobno izkoriščajo druge in se ne obotavljajo uporabiti nasilja. Zvestovdanih pa je v primerjavi s celotnim svetovnim prebivalstvom sorazmerno malo. Vendar nikar ne obupujmo. Jehova bo iz ljubezni do zatiranih izvršil pravico. (Ezekiel 9:4–7)

11. a) Kaj bo pomenil Jehovov dan za tiste, ki se bojijo Boga? b) Kako je Jonovo svarilno sporočilo vplivalo na Ninivljane?

¹¹ Jehovov dan bo očitno pomenil dvoje: uničenje za Božje sovražnike in rešitev za tiste, ki se bojijo Boga in mu služijo.b Miha je napovedal, da se bodo ljudstva stekala h gori Jehovove hiše, kar jim bo po vsem svetu prineslo mir in enotnost. (Miha 4:1–4) Ali se je v zgodovini zaradi prerokov, ki so razglašali Jehovov dan, življenje ljudi kaj spremenilo? Nekaterim se je. Spomni se, da so nasilni, hudobni prebivalci Niniv po tem, ko je Jona med njimi oznanil obsodbo nad tem mestom, »začeli verovati v Boga« in »so se odvrnili od svoje hudobne poti«. Zato Jehova takrat nadnje ni privedel nesreče. (Jona 3:5, 10) Sporočilo o bližajočem se Jehovovem dnevu je nanje zelo vplivalo!

12., 13. a) Proti komu so prerokovali dvanajsteri preroki? b) Zakaj lahko rečemo, da so se njihove preroške besede nanašale tudi na daljno prihodnost?

¹² »Toda ti preroki so živeli pred več stoletji,« bi lahko kdo ugovarjal. »Kako so njihova sporočila o Jehovovem dnevu povezana z mano?« Resda so ti preroki živeli celo veliko let pred Jezusovim rojstvom, vendar bi morali razmisliti, kako se njihove besede o Jehovovem dnevu nanašajo na 21. stoletje. Kaj koristnega lahko izvemo iz tega, kar so govorili o Jehovovem velikem dnevu? Da bi lahko razumeli pomembnost njihovega sporočila in imeli od njega korist, se moramo zavedati, da so ti preroki svarili pred Jehovovim dnevom nad Izraelom, Judom, okoliškimi narodi in nad nekaterimi takratnimi svetovnimi silami – in, kar je bistveno, njihove prerokbe so se izpolnile!c Asirci so res vdrli v Samarijo, Judova dežela je bila opustošena leta 607 pr. n. št. in kmalu zatem so svoj konec doživeli tudi sovražni okoliški narodi. Navsezadnje sta padli še asirska in babilonska velesila. Vse se je zgodilo, kot so napovedali preroki.

¹³ Sedaj pa se spomnimo na binkoštni dan leta 33 n. št., veliko let za tem, ko so se marsikatere od teh prerokb že prvič izpolnile. Takrat je bil na učence izlit Božji sveti duh in apostol Peter je opozoril, da se je s tem dogodkom izpolnila Joelova prerokba. Zatem je citiral iz Joelove knjige: »Sonce se bo spremenilo v temo in luna v kri, preden pride veliki in sijajni Jehovov dan.« (Apostolska dela 2:20) To je nakazovalo, da bodo prerokbe o Jehovovem dnevu imele še nadaljnje izpolnitve. Tako se je denimo Joelova prerokba drugič izpolnila leta 70 n. št., ko je rimska vojska uničila Jeruzalem. To je bil resnično čas teme in krvi.

14., 15. a) Zakaj lahko rečemo, da se prerokbe o Jehovovem dnevu tičejo tudi nas danes? b) Kdaj lahko pričakujemo nastop Jehovovega dneva?

¹⁴ Toda Joelova prerokba in druge, ki govorijo o Jehovovem dnevu, bodo imele še eno, zadnjo izpolnitev. Ta je povezana z nami, ki živimo v 21. stoletju. Zakaj lahko to rečemo? Apostol Peter je kristjane opozarjal, naj imajo »ves čas v mislih navzočnost Jehovovega dneva«. Zatem je še dodal: »Mi pa po njegovi obljubi pričakujemo nova nebesa in novo zemljo, v katerih bo bivala pravičnost.« (2. Petrovo 3:12, 13) Takoj po uničenju Jeruzalema leta 70 n. št. niso bila ustanovljena nikakršna nova nebesa (nova teokratična vlada) niti nova zemlja (družba pravičnih ljudi pod to vlado). Zato morajo imeti preroške besede o Jehovovem dnevu še eno izpolnitev. Da, te prerokbe so povezane z nami, ki živimo v »kritičnih časih«! (2. Timoteju 3:1)

¹⁵ Opis Jehovovega dneva, ki je predstavljen v teh 12 biblijskih knjigah, nas spomni na naslednje besede Jezusa Kristusa: »Saj bo tedaj velika stiska, kakršne ni bilo od začetka sveta doslej in je tudi nikoli več ne bo.« Jezus je rekel, da bo »takoj po« pričetku velike stiske »sonce potemnelo, luna ne bo dajala svoje svetlobe, zvezde bodo padale z neba in nebeške sile se bodo stresle«. (Matej 24:21, 29) Ta opis nam pomaga dognati začetek Jehovovega dneva. Ta je tik pred nami. Sveto pismo nakazuje, da bo v veliki stiski uničen »Babilon Veliki«, svetovni imperij krive religije. Zatem pa bodo v nadaljevanju Jehovovega dneva, v vrhuncu velike stiske, z obličja zemlje izbrisani še ostali Božji sovražniki. (Razodetje 17:5, 12–18; 19:11–21)

16. Katero večjo izpolnitev bodo imele prerokbe o Jehovovem dnevu?

¹⁶ Jehovove priče smo razumeli, koga predstavljajo glavni liki v izpolnjenih prerokbah o Jehovovem dnevu. Odpadniški Jeruzalem, nezvesta Samarija, sovražni Edomci, nasilni Asirci in Babilonci so pogosto in na razne načine predpodabljali različne vidike krive religije. Ta bo povsem uničena v začetni fazi velike stiske. V nadaljevanju »velikega in strah zbujajočega Jehovovega dne« pa bodo uničeni še njeni politični in trgovski ljubimci. (Joel 2:31)

17., 18. a) Zakaj je Amos Izraelcem, ki so hrepeneli po Jehovovem dnevu, napovedal gorje? b) Kaj je čakalo tiste, ki niso bili pripravljeni na Jehovov dan?

¹⁷ Glede na to, da se sodna sporočila nanašajo predvsem na krivo religijo, bi lahko nekateri kristjani pričeli razmišljati, da izpolnitev teh prerokb nanje ne bo prav nič vplivala. Vendar so Amosove besede Izraelcem svarilne za vse: »Gorje tistim, ki hrepenijo po Jehovovem dnevu!« Nekateri Izraelci v Amosovih dneh so menili, da jim bo ta dan prinesel samo blagoslove, da bo to zgolj dan, ko bo Bog rešil svoje ljudstvo. Po tem dnevu so celo hrepeneli! Toda kot se vidi iz Amosovih nadaljnjih besed, naj bi bil ta dan za tiste, ki so bili osredinjeni predvsem nase, dan »teme, ne pa svetlobe«. Da, te Izraelce je čakala Jehovova jeza! (Amos 5:18)

¹⁸ Zatem je Amos opisal, kaj se bo zgodilo tistim, ki so hrepeneli po Jehovovem dnevu. Zamislimo si človeka, ki komajda pobegne levu, ko ga že sreča medved. Da bi mu ušel, se zateče v hišo. Toda ravno ko uspe zapreti vrata za seboj in se ves zasopel nasloni na steno, ga piči kača. Nekaj takega je čakalo tiste, ki na Jehovov dan v resnici niso bili pripravljeni. (Amos 5:19)

19. Kaj je potrebno, da bi bili pripravljeni na Jehovov dan?

¹⁹ Ali si uvidel, kako se lahko te besede nanašajo nate osebno? Spomni se, da je Amos govoril ljudem, ki so bili posvečeni Bogu. Vendar so se morali še v marsičem popraviti – tako v svojem ravnanju kot tudi stališču. Ali ne bi bilo dobro, da bi preiskal svoj način življenja in ugotovil, ali si na ta pomembni dan pripravljen ali pa moraš pri sebi še kaj spremeniti? Kako lahko pokažeš, da si res pripravljen? Očitno ne tako, da si zgradiš zaklonišče, si narediš zalogo osnovnih živil, se naučiš očiščevati vodo ali da si nakopičiš zlato, kot to delajo nekateri, ki se pripravljajo na kako kataklizmo. »Ob dnevu Jehovovega srda jih ne bo moglo rešiti niti njihovo srebro niti njihovo zlato,« je rekel Zefanija. Pripravljenost torej ni odvisna od kopičenja gmotnih reči. (Zefanija 1:18; Pregovori 11:4; Ezekiel 7:19) Nasprotno, biti moramo duhovno budni in zaradi bližine tega dneva vsak dan živeti v pripravljenosti. Imeti moramo pravo stališče in temu primerna morajo biti tudi naša dejanja. Miha je rekel: »Jaz pa bom opazoval, kdaj bo Jehova prišel. Potrpežljivo bom čakal Boga svoje rešitve.« (Miha 7:7)

20. Kaj nas ne bi smelo odvrniti od potrpežljivega čakanja?

²⁰ Če boš potrpežljivo čakal na Jehovov dan, boš s tem kazal, da si pripravljen nanj, da budno paziš na njegov prihod. Ne bo te skrbelo, kateri dan naj bi nastopil, niti se ne boš ukvarjal z mislijo, kako dolgo ga že čakaš. Vse prerokbe glede tega dne se bodo izpolnile v času, ki ga je določil Jehova, in ne bodo zakasnile. Jehova je Habakuku rekel: »Videnje se bo izpolnilo ob za to določenem času in hiti proti koncu, ne bo se izkazalo za laž. Če [s človeškega gledišča] zamuja z izpolnitvijo, ga potrpežljivo čakaj, ker se bo zagotovo uresničilo. Ne bo zakasnilo [z Jehovovega gledišča].« (Habakuk 2:3)

21. Kako ti bo lahko koristilo nadaljnje pregledovanje te knjige?

²¹ Iz te knjige boš izvedel, kako lahko potrpežljivo čakaš na Boga rešitve. Kako ti bo lahko to gradivo koristilo? No, ker se publikacija osredotoča na tisti del Svetega pisma, ki ti morda ni tako znan – na 12 tako imenovanih Malih prerokov – boš iz nje izvedel marsikaj, kar ti bo dalo nov zagon. V drugem delu boš denimo lahko pregledal, kako lahko iščeš Jehova, da boš živel. (Amos 5:4, 6) Na temelju teh 12 knjig boš ugotovil, kako lahko še bolje spoznaš Jehova. Še bolj se boš zavedal, kako pomembno je to, da mu služiš, morda še v večji meri kakor do sedaj. Nedvomno boš zaradi sporočil teh prerokov bolje spoznal Jehovovo osebnost. Iz tretjega dela boš še jasneje videl, kaj Jehova pričakuje od tebe glede tega, kako naj bi ravnal s člani svoje družine in drugimi ljudmi. Če boš to upošteval, boš bolj pripravljen na njegov veliki dan. Na koncu pa boš lahko v četrtem delu prebral nasvete prerokov glede tega, kakšno stališče bi moral imeti v tem času, ko se bliža Jehovov dan. Spoznal pa boš tudi, kako lahko njihovi nasveti vplivajo na tvoje krščansko služenje. In gotovo boš navdušen, ko boš pregledoval sporočilo prerokov o tem, kakšna prihodnost se ti lahko obeta.

22. Kako se želiš odzvati na nasvete, zapisane v knjigah dvanajsterih prerokov?

²² Ali se spomniš Zefanijevih besed z začetka tega poglavja, iz katerih veje nujnost? (Zefanija 1:14) Prerokovo sporočilo je zelo vplivalo na življenje mladega kralja Josija. Ta je imel komaj 16 let, ko je pričel iskati Jehova. Pri 20-ih je začel očiščevati deželo malikovalstva, kakor je k temu prebivalce Juda in Jeruzalema spodbujal Zefanija. (2. kroniška 34:1–8; Zefanija 1:3–6) Ali svarila v zvezi z Jehovovim dnevom vplivajo tudi na tvoje vsakodnevno življenje, kakor so nekdaj na Josijevo? Poglejmo, kako lahko dvanajsteri preroki pomagajo vsakomur izmed nas.