Blizu je Jehovov strašni dan
»In spominska knjiga je bila pisana pred njim za tiste, ki se GOSPODA boje, in za nje, ki čislajo ime njegovo.« (MALAHIJA 3:16)
1., 2. Pred katerim strašnim dnem svari Malahija?
KAKO STRAŠNO! Ob zori šestega avgusta 1945 je bilo veliko mesto v hipu uničeno. Kakšnih 80.000 mrtvih! Na desetine tisočev smrtno ranjenih! Divjanje ognja! To veliko razdejanje je povzročila atomska bomba. Kako pa so jo v tej katastrofi odnesli Jehovove priče? V Hirošimi je bil takrat samo eden — za varovalnimi zidovi jetnišnice. Zaprt je bil zaradi krščanske neoporečnosti. Ječa se je sesula na koščke, brat pa ni bil ranjen. Kot je sam rekel, ga je atomska bomba spravila iz zapora — verjetno je bila to edina dobra stvar, ki jo je bomba povzročila.
2 Naj je bila eksplozija te bombe še tako strašna, pa v primerjavi ,z velikim in strašnim Jehovovim dnevom‘, ki je tik pred nami, kar zbledi. (Malahija 4:5) Seveda je bilo v preteklosti več strašnih dni, toda Jehovov dan bo vse te presegel. (Marko 13:19)
3. V čem omembe vrednem, kar je pripeljalo tudi do potopa, se je »vse meso« razlikovalo od Noetove družine?
3 V Noetovih dneh je »vse meso [. . .] popačilo pot svojo na zemlji«, zato je Bog izjavil: »Zakaj zemlja je polna silovitosti od njih; zato, glej, pokončal jih bom z zemljo vred.« (1. Mojzesova 6:12, 13) Jezus je dejal, da ljudje »niso spoznali, dokler ni prišla povodenj in jih je vse pobrala«, kot to piše v Matevževem evangeliju 24:39. Toda zvesti Noe, ,glasnik pravičnosti‘, in njegova bogaboječa družina so povodenj preživeli. (2. Petrov 2:5)
4. Kakšno svarilo dajeta Sodoma in Gomora?
4 V 7. vrstici Judovega lista piše: »Kakor Sodoma in Gomora in mesta okoli njiju, ki so [. . .] nečistovala in hodila za drugim mesom, so postavljena za zgled, ker trpe kazen večnega ognja.« Ti brezbožniki so zaradi svojega nagnusnega, umazanega življenja pomrli. Naj bo to svarilo v tem modernem svetu za vse, ki jih zanima samo še spolnost! Vredno pa je upoštevati, da je bogaboječi Lot s svojima hčerama preživel to nesrečo. In enako bodo tudi Jehovovi častilci zaščiteni med veliko stisko, ki se naglo približuje. (2. Petrov 2:6-9)
5. Kaj se lahko naučimo iz obsodb, ki so bile izvršene nad Jeruzalemom?
5 Dobro je razmisliti tudi o svarilnih zgledih iz časa, ko je Jehova z osvajalskimi vojskami uničil Jeruzalem, to veličastno mesto, ki je nekoč bilo »veselje vse zemlje«. (Psalm 48:2) Do teh tragičnih dogodkov je prvič prišlo leta 607 pr. n. š., nato pa še leta 70 n. š., in to zato, ker je ljudstvo, ki se je zaobljubilo Bogu, zapustilo pravo čaščenje. K sreči pa so Jehovovi zvestovdani služabniki preživeli. Biblija za nesrečo iz leta 70 n. š. (naslikana spodaj) pravi, da je to »stiska, kakršne ni bilo od začetka stvarjenja, katero je ustvaril Bog, do sedaj«. Enkrat za vselej je opravila z odpadniško judovsko stvarnostjo in je zato v tej obliki prav gotovo več »ne bo«. (Marko 13:19) Vseeno pa je bila tudi ta izvršitev božje obsodbe le senca ,velike stiske‘, ki danes grozi celotni svetovni stvarnosti. (Razodetje 7:14)
6. Zakaj Jehova dovoljuje nesreče?
6 Zakaj pa je Bog dopuščal hude nesreče, v katerih je umrlo toliko ljudi? Jehova je, tako v primeru Noeta, Sodome in Gomore kakor tudi v primeru Jeruzalema, izvršil obsodbo nad tistimi, ki so popačili svojo pot na zemlji, ta prekrasni planet umazali z dobesednim onesnaženjem in moralnim razkrojem, ter ki so odpadli od pravega čaščenja oziroma ga zavrnili. Danes pa stojimo na pragu izvršitve vseobsegajoče obsodbe, obsodbe, ki bo zajela ves svet. (2. Tesaloničanom 1:6-9)
»V zadnjih dneh«
7. a) Kaj so napovedovale davne božje obsodbe? b) Kakšni veličastni obeti so pred nami?
7 Ta davna razdejanja pa so napovedovala strašno veliko stisko, ki jo opisuje Peter v svojem Drugem listu 3:3-13. Apostol pravi: »To najprej vedoč, da pridejo v zadnjih dneh posmehovalci z zasmehovanjem, ki žive po lastnih svojih poželenjih.« Nato opozori na Noetove dni in napiše: »Tedanji svet [je] poginil z vodo potopljen; sedanja nebesa pa in zemlja so bila po isti besedi shranjena za ogenj in se vzdržujejo za dan sodbe in pogube brezbožnih ljudi.« Po tej največji stiski pa bo dolgopričakovana Mesijeva kraljestvena vlada dobila nove razsežnosti — ‚nova nebesa in novo zemljo v katerih prebiva pravičnost‘. Kako radosten obet!
8. Kako gredo svetovni dogodki proti svojemu vrhuncu?
8 Svetovni dogodki v našem dvajsetem stoletju se približujejo svojemu vrhuncu. Čeprav uničenje Hirošime ni bil božji poseg, pa lahko spada h ‚grozotam‘, ki jih je Jezus napovedal za čas konca. (Lukež 21:11) Sprožilo je jedrsko nevarnost, ki še zdaj lebdi nad človeštvom kakor nevihten oblak. Tako lahko v The New York Timesu, 29. november 1993, preberemo naslov: »Puške so morebiti res že nekoliko zarjavele, toda jedrsko orožje se še kar sveti.« Medtem pa mednarodne, medrasne in medrodovne vojne za sabo puščajo grozljive posledice. V preteklosti so bili žrtve vojn predvsem vojaki. Danes pa je po poročilih 80 odstotkov vseh vojnih žrtev civilistov, da ne govorimo o milijonih beguncev, ki bežijo iz svoje domovine.
9. Kako verski voditelji kažejo prijateljstvo s svetom?
9 Verski voditelji so pogosto kazali in še kažejo »prijateljstvo s svetom«, s tem ko dejavno sodelujejo v vojnah in krvavih revolucijah. (Jakob 4:4) Nekateri pa sodelujejo s pohlepnimi mogočniki komercialnega sveta, ko ti na veliko izdelujejo orožje in ustvarjajo imperije drog. V The New York Timesu je, ko so poročali o umoru nekega južnoameriškega kralja drog, na primer pisalo: »Svojo trgovino z mamili je skrival za podobo dobrotnika ter za trditvami, da je njegovo bogastvo pridobljeno zakonito. Po radiu je imel svojo oddajo in bil pogosto v spremstvu rimskokatoliških duhovnikov.« V The Wall Street Journalu so poročali, da ta kralj drog ni le uničil življenja miljonov ljudi, ki so se zasvojili z mamili, temveč je tudi osebno odredil umore tisočev ljudi. V londonskem The Timesu pa smo lahko brali: »Ob istem času, ko morilci plačajo za posebno zahvalno mašo, [. . .] se nekje drugje opravlja pogrebna maša za žrtev.« Kako zlobno!
10. Kako bi morali gledati na vedno slabše razmere v svetu?
10 Kdo ve, kakšno pustošenje bodo demonsko navdihnjeni ljudje še naredili na tej zemlji? Kot piše v Prvem Janezovem listu 5:19 »ves svet leži v Hudobnem«, v Satanu Hudiču. Čisto zares, »gorje zemlji in morju, ker doli je šel hudič k vam, z veliko jezo, ker ve, da ima malo časa«. (Razodetje 12:12) List Rimljanom 10:13 pa nam k sreči zagotavlja, da bo »vsak, kdorkoli bo klical ime Gospodovo [Jehovovo, NW], [. . .] zveličan«.
Bog se približuje s sodbo
11. Kakšne razmere v Izraelu so vodile do Malahijeve prerokbe?
11 Kaj se bo še zgodilo v bližnji prihodnosti človeštva, osvetli Malahijeva prerokba. Malahija je v dolgi vrsti starih hebrejskih prerokov zadnji. Leta 607 pr. n. š. so Izraelci skusili opustošenje Jeruzalema. Sedemdeset let zatem pa jim je Jehova izkazal srčno dobroto, ko jih je kot narod vrnil v njihovo deželo. Že sto let kasneje pa so spet skrenili v odpadništvo in brezbožnost. Onečaščali so Jehovovo ime, ni jim bilo mar njegovih pravičnih zakonov, njegov tempelj pa so skrunili z žrtvovanjem slepih, hromih in bolnih živali. Ločevali so se tudi od žena svoje mladosti, da so se lahko poročali s tujkami. (Malahija 1:6-8; 2:13-16)
12., 13. a) Kako je bilo treba očistiti maziljeni razred duhovnikov? b) Kako je očiščenje koristilo tudi veliki množici?
12 Potrebno je bilo očiščenje, kot je to opisano v Malahijevi knjigi 3:1-4. Kakor stari Izrael pa je bilo treba očistiti tudi Jehovove novodobne Priče, zato se očiščevanje, ki ga je opisal Malahija, lahko nanaša tudi nanje. Ko je prva svetovna vojna šla h koncu, nekateri biblijski preučevalci, kakor so se takrat imenovali Jehovove priče, še niso bili popolnoma nevtralni v posvetnih zadevah. Jehova je, da bi skupinico svojih častilcev očistil posvetnih madežev, leta 1918 v svojo duhovno tempeljsko ureditev poslal ‚Angela zaveze‘, Kristusa Jezusa. Jehova je v prerokbi vprašal: »Kdo [. . .] more prenesti dan prihoda njegovega [angelovega] in kdo obstoji, kadar se on prikaže? Kajti on bode kakor ogenj topilca in kakor lug belilca. In sedel bo kakor topilec, ko čisti srebro, in čistil bo sinove Levijeve [maziljeno skupino duhovnikov] in jih prečistil kakor zlato in srebro, da bodo prinašali GOSPODU daritve v pravičnosti.« In ko so bili očiščeni, so delali prav to!
13 Ta maziljena skupina duhovnikov šteje le 144.000. (Razodetje 7:4-8; 14:1, 3) Kako pa je z drugimi današnjimi predanimi kristjani? Ti gredo že v milijone in sestavljajo »veliko množico«, ki mora prav tako biti očiščena posvetnosti ter ‚oprati oblačila svoja in jih pobeliti v krvi Jagnjetovi‘. (Razodetje 7:9, 14) Tako so lahko, ker verujejo v odkupno žrtev Jagnjeta, Kristusa Jezusa, čisti pred Jehovom. In obljubljeno jim je, da bodo preživeli veliko stisko, ta strašni Jehovov dan. (Zefanija 2:2, 3)
14. Katere besede bi moralo poslušati današnje Božje ljudstvo, medtem ko razvija novo osebnost?
14 Kakor preostanek duhovnikov, si mora tudi velika množica vzeti k srcu tele Božje besede: »Približam se vam s sodbo in bodem nagla priča zoper čarovnike in prešeštnike in krivoprisežnike in zoper nje, ki trgajo najemniku plačilo in silo delajo vdovi in siroti ter kratijo pravico tujcu, mene se pa ne boje [. . .]. Kajti jaz, Jehova, se ne izpreminjam.« (Malahija 3:5, 6) Jehova nikakor ne spreminja svojih meril. Zato se mora njegovo današnje ljudstvo, medtem ko razvija krščansko osebnost, iz strahu pred njim ogibati vsakršnega malikovalstva ter biti resnicoljubno, pošteno in velikodušno. (Kološanom 3:9-14)
15. a) K čemu Jehova milostno vabi? b) Kako se lahko ognemo tega, da bi »ukanili« Jehova?
15 Jehova vsakogar, kdor se je morda odvrnil od njegovih pravičnih poti, vabi s temile besedami: »Vrnite se k meni, in obrnem se k vam.« In če bi ti vprašali: »V čem naj se vrnemo?«, bi Jehova odgovoril: ‚Ukanjate me.‘ In ko bi ti nadalje vprašali: »V čem smo te ukanili?«, bi jim Jehova povedal, da v tem, ker mu niso v njegovi tempeljski službi darovali najboljšega. (Malahija 3:7, 8) Ker smo del Jehovovega ljudstva, bi morala naša želja vsekakor biti, da Jehovovi službi posvetimo svoje najboljše moči, sposobnosti in imetje. Zato namesto da ukanjamo Boga, ‚iščimo najprej kraljestva Božjega in njegove pravičnosti‘. (Matevž 6:33)
16. Kakšno spodbudo najdemo v Malahiju 3:10-12?
16 Vsi, ki zavračajo sebične materialistične težnje sveta, bodo bogato poplačani. V Malahiju 3:10-12 namreč takole piše: »Izkusite me vendar v tem, pravi GOSPOD nad vojskami, če vam ne odprem zatvornic na nebu ter vam izlijem blagoslov do preobilice.« Jehova torej vsem hvaležnim obljublja duhovno blaginjo in uspešnost. Dodaja še: »Vsi narodi vas bodo blagrovali; kajti dežela bodete blagougodja.« Ali ni danes tako med milijonskim Božjim hvaležnim ljudstvom po vsej zemlji?
Značajneži v knjigi življenja
17.–19. a) Kako je nemir v Ruandi prizadel naše tamkajšnje brate? b) S kakšnim prepričanjem so vsi ti zvesti šli naprej?
17 Ob tem lahko omenimo značajnost naših ruandskih bratov in sester, ki v Jehovovo duhovno hišo čaščenja prinašajo najboljše duhovne daritve. Decembra 1993 je bilo na primer 2080 kraljestvenih oznanjevalcev poplačanih s 4075 navzočimi na območnem kongresu »Božji pouk«. Krstilo se je 230 novih Prič in skoraj 150 teh se je že v naslednjem mesecu prijavilo za pomožno pionirsko službo.
18 Nato pa je aprila 1994 izbruhnilo etnično sovraštvo in najmanj 180 Prič, tudi mestnega nadzornika v glavnem mestu Kigaliju in njegovo družino, so ubili. Šest prevajalcev iz podružnice Watch Tower Societyja v Kigaliju, od katerih so štirje bili Hutuji dva pa Tutsija, je kljub hudim grožnjam delalo še nekaj tednov, dokler nista Tutsija morala zbežati in so ju na barikadi ubili. Nazadnje so še preostali štirje pobrali, kar je od njihove računalniške opreme še ostalo, in zbežali v Gomo v Zairu. Tu so naprej zvestovdano prevajali Stražni stolp v kinjarvandščino. (Izaija 54:17)
19 Čeprav so ti begunski Priče živeli v težkih razmerah, pa so vedno najprej vprašali po duhovni hrani, šele nato po gmotnih dobrinah. Ljubeznivi bratje iz več dežel so se zelo žrtvovali in jim uspeli pripeljati pomoč. Ti begunci tako z govorjenjem kakor tudi s tem, da kljub svojim težkim razmeram ohranjajo red, dajejo sijajno pričevanje. K čaščenju Jehova tako prav gotovo prispevajo svoje najboljše. Odsevajo prepričanje, kakršnega je imel Pavel in ga je izrazil v Listu Rimljanom 14:8: »Če živimo, živimo Gospodu, in če mrjemo, mrjemo Gospodu; če torej živimo, če mrjemo, smo Gospodovi.«
20., 21. a) Čigava imena niso vpisana v Jehovovi spominski knjigi? b) Čigava pa so v njej in zakaj?
20 Jehova si zapisuje vse, ki mu značajno služijo. Malahijeva prerokba namreč nadaljuje: »Tedaj so se pogovarjali, kateri se boje GOSPODA, drug z drugim, in GOSPOD je pazil in poslušal; in spominska knjiga je bila pisana pred njim za tiste, ki se GOSPODA boje, in za nje, ki čislajo ime njegovo.« (Malahija 3:16)
21 Kako pomembno je torej danes, da kažemo pobožen strah in častimo Jehovovo ime! Če bomo tako delali, nas ne bo zadela neugodna sodba, kakor bo tiste, ki z občudovanjem podpirajo ureditve tega sveta in »katerih imena niso zapisana v knjigi življenja«, kot to piše v Razodetju 17:8. Vzvišeno ime v Jehovovi knjigi življenja pa je vsekakor ime Začetnika življenja, Božjega lastnega sina, Jezusa Kristusa. Matevžev evangelij 12:21 objavlja: »In v ime njegovo bodo upali pogani.« Jezusova odkupna žrtev zagotavlja večno življenje vsem, ki verujejo vanjo. Kakšna čast je za nas to, da so v tej knjigi poleg Jezusovega imena zapisana tudi naša!
22. Kakšna razlika bo očitna, ko bo Jehova izvrševal obsodbo?
22 Kaj pa bo z Božjimi služabniki ob sodbi? Jehova na to odgovarja v Malahiju 3:17, 18: »Prizanesem [jim], kakor mož prizanese sinu svojemu, ki mu služi. Tedaj se obrnete in boste videli razloček med pravičnim in brezbožnim, med njim, ki služi Bogu, in njim, ki mu ne služi.« Delitev bo očitna vsem: hudobni bodo ločeni za večno uničenje, pravični pa potrjeni za večno življenje pod kraljestvom. (Matevž 25:31-46) Velika množica ovcam podobnih bo tako preživela ta veliki in strašni Jehovov dan.
Ali se spomnite?
◻ Katere obsodbe je Jehova izvršil v biblijskih časih?
◻ Kako današnje razmere ustrezajo tistim v davnini?
◻ Do katerega očiščevanja je prišlo ob izpolnitvi Malahijeve prerokbe?
◻ Čigava imena so vpisana v Božjo spominsko knjigo?