Jezusovo življenje in služba:

Jezus je oštel farizeje

ČE bi se demone izganjalo s satanovo močjo, je govoril Jezus, bi se satan sam zoper sebe razdvojil. »Recimo, da je drevo dobro, potem je tudi sad dober«, je nadaljeval, »ali recimo, da je drevo slabo, potem je tudi sad slab.«

Neumno je, trditi, da je Jezus storil to dobro delo, kot je na primer izganjanje demonov, zato ker je služil satanu. Če je sad dober, drevo ne more biti slabo. Nasprotno pa so farizeji z nesmiselnimi obtožbami in neosnovanim nasprotovanjem Jezusu dokazali, da so slabi. »Gadja zalega«, je vzkliknil Jezus, »kako morete govoriti dobro, če ste hudobni? Kajti česar je polno srce to usta govore.«

Ker naše besede odsevajo kakšno je naše srce bomo sojeni na osnovi našega govorjenja. »Povem vam pa,« je pojasnil Jezus, »za vsako prazno besedo, ki jo ljudje izgovorijo, bodo dajali odgovor na sodni dan. Po svojih besedah boš namreč opravičen in po svojih besedah boš obsojen.«

Čeprav je Jezus naredil že toliko mogočnih del, so pismarji in farizeji zahtevali: »Učitelj, radi bi videli znamenje od tebe.« Čeprav možje iz Jeruzalema čudežev morda niso osebno videli, so to dokazovala neizpodbitna poročila očividcev. Zato je Jezus odvrnil judovskim voditeljem: »Hudobni in Bogu nezvesti rod zahteva znamenje, toda ne bo mu dano drugo znamenje kakor preroka Jone.«

Jezus je takoj pojasnil, kaj je s tem mislil: »Kakor je bil namreč Jona tri dni in tri noči v trebuhu velike ribe, tako bo Sin človekov tri dni in tri noči v osrčju zemlje.« Riba, ki je pogoltnila Jona ga je kasneje izbljuvala, to je bilo podobno vstajenju. Jezus je torej napovedal, da bo umrl in tretji dan oživel. Toda judovski voditelji so odklonili »Jonino znamenje« celo tedaj, ko je Jezus bil že dejansko obujen.

Zato je Jezus dejal, da bodo možje Niniv, ki so se na osnovi Jonovega oznanjevanja pokesali, vstali na sodbo, in obsodili Jude, ki so Jezusa zavrgli. Govoril je tudi o kraljici iz Sabe, ki je prišla od daleč, da bi slišala Salomonovo modrost, in jo je presenetilo, kar je videla in slišala. »Vedite pa«, ugotovi Jezus, »več kakor Salomon je tukaj.«

Nato jim je Jezus v priliki govoril o človeku, iz katerega je izšel nečisti duh. Ta človek nastali prazni prostor ni napolnil z dobrimi stvarmi. Zato se ga je polastilo še sedem drugih hudobnih duhov. »Tako bo tudi s tem hudobnim rodom«, je rekel Jezus. Judovski narod je bil nekoč očiščen in na novo oblikovan, podobno je bilo s prehodno odsotnostjo nečistega duha. Narod je zavračal Božje preroke in višek tega je bilo nasprotovanje samemu Božjemu Sinu, s čimer so pokazali, da so v mnogo slabšem stanju kot so bili na začetku. Medtem ko je Jezus govoril pa so prišli njegova mati in njegovi bratje. Obstali so blizu množice ljudi, zato je Jezusu nekdo dejal: »Glej, tvoja mati in tvoji bratje stojijo zunaj in želijo s teboj govoriti.« /EI/

»Kdo je moja mati in kdo so moji bratje?« je vprašal Jezus. Iztegnil je roko proti svojim učencem in dejal: »Glejte, moja mati in moji bratje! Kdorkoli namreč spolni voljo mojega Očeta, ki je v nebesih, on mi je brat in sestra in mati.« Tako je Jezus pokazal, da je njegov odnos z njegovimi učenci bolj blizek kot z njegovimi sorodniki, ne glede na to, kako globoka je ta sorodniška zveza. Matej 12:33—50, (JP); Marko 3:31—35; Luka 8:19—21

◆ Zakaj pri farizejih niti drevo niti sadovi niso bili dobri?

◆ Kaj je bilo »znamenje Jone«, in kako so ga odklonili?

◆ Zakaj je bil judovski narod podoben človeku, iz katerega je izšel nečisti duh?

◆ Kako je Jezus poudaril svoj tesni odnos s svojimi učenci?