Jezusovo življenje in služba

Kako Jezusove prilike koristijo

O Jezusovem govoru množici, ki je stala na obali, je njegove učence zanimala njegova nova metoda poučevanja. Da, že prej so ga slišali, da je govoril v prilikah, prispodobah, toda še nikoli v takšnem obsegu. Zato so ga vprašali: »Zakaj jim govoriš v prilikah?«

Tako je govoril tudi zato, da bi spolnil tele preroške besede: »V prilikah odprem usta svoja, razglasim uganke iz starih časov.« Pa še iz drugih razlogov. Prilike so mu pomagale odkriti kakšnega srca so ljudje.

Pravzaprav se je večina ljudi zanimala za Jezusa, ker je mojstrsko pripovedoval zgodbe in delal čudeže, ne pa zato, ker bi mu želeli služiti kot Gospodu in mu nesebično slediti. Ljudje niso želeli spremeniti svojih nazorov niti načina življenja. Niso želeli, da bi njegova vest v njih prodrla tako globoko. Zato je Jezus dejal:

»Zato jim govorim v prilikah, ker gledajo, pa ne vidijo; poslušajo, pa ne slišijo in ne razumejo. Tako se spolnjuje nad njimi Izaijeva prerokba: ‘... otopelo je namreč srce temu ljudstvu.’«

Jezus je še dejal: »Srečne so vaše oči, ker vidijo, in vaša ušesa, ker slišijo! Zakaj resnično vam povem: veliko prerokov in pravičnih je želelo videti, kar gledate vi, pa niso videli; in slišati, kar poslušate vi, pa niso slišali.«

Da, 12 apostolov in tudi drugi, ki so bili z njimi, so imeli dovzetno srce. Zato jim je Jezus rekel: »Vam je dano, razumeti skrivnosti nebeškega Kraljestva, njim pa ni dano.« Ker so učenci želeli vedeti o čem je govoril, jim je Jezus priliko o sejalcu pojasnil.

»Seme je Beseda Božja«, je dejal Jezus, tlo pa je srce. O semenu, ki je padlo na trda tla ob cesti, je rekel: »Pride hudič in vzame besedo iz njih srca, da ne bi verovali in se zveličali.«

Kamnita tla, na katera je padlo nekaj semena, ustrezajo srcem ljudi, ki z veseljem sprejmejo besedo. Ker pa se beseda v takem srcu ne more globoko zakoreniniti, ti ljudje odpadejo, če jih dolete preskušnje ali preganjanja.

Semena, ki so padla med trnje, se nanašajo, kot je dejal Jezus, na ljudi, ki so besedo sicer poslušali, toda posvetne skrbi, zapeljivost bogastva ter užitki tega življenja besedo zadušijo, takšni ostanejo brez sadu.

Toda seme, ki je padlo na dobro zemljo, se nanaša na ljudi, ki besedo, zatem ko jo slišijo, ker imajo plemenito in dobro srce, tudi obdržijo in vztrajno rodijo sadove.

Kako blagoslovljeni so vendar bili tisti učenci, ki so poiskali Jezusa, da bi jim razložil svoje nauke! Jezus je želel, da njegove prilike razumejo, da bi lahko še drugim prenesli resnico. »Nihče pa sveče, ko jo prižge, ne pokrije s posodo ali jo dene pod posteljo«, reče. Ne, »postavi jo na svečnik«. Jezus je zato še dejal: »Glejte torej, kako poslušate!« Matej 13:10—23, 34—36; Marko 4:10—25, 33, 34; Luka 8:9—18; Psalm 78:2; Izaija 6:9, 10.

◆ Zakaj je Jezus govoril v prilikah ali prispodobah?

◆ Kako so Jezusovi učenci pokazali, da so drugačni od množice drugih ljudi?

◆ Kako je Jezus pojasnil priliko o sejalcu?