3. Povej, s katero težavo se sreča mož v ponazoritvi in kako se odloči spoprijeti z njo.

³ Ta ponazoritev se glasi takole: »Nebeško kraljestvo je podobno možu, ki je na svojem polju posejal dobro seme. Medtem ko so ljudje spali, pa je prišel njegov sovražnik in med pšenico zasejal ljuljko ter odšel. Ko je posevek vzklil in rodil sad, se je pokazala tudi ljuljka. Pa so h gospodarju prišli sužnji in ga vprašali: ‚Gospodar, ali nisi na svojem polju posejal dobrega semena? Od kod potem ljuljka?‘ Rekel jim je: ‚To je storil neki človek, sovražnik.‘ Oni pa ga vprašajo: ‚Ali torej hočeš, da gremo in jo populimo?‘ In on reče: ‚Ne, da ne bi morda pri puljenju ljuljke izruvali zraven še pšenice. Naj oboje raste skupaj do žetve, ob žetvi pa bom žanjcem naročil: Najprej populite ljuljko in jo zvežite v snope, da se sežge, nato pa pšenico spravite v mojo žitnico.‘« (Mat. 13:24–30)

8., 9. a) Zakaj je bilo za Jezusove poslušalce to, kar je Gospodar naročil svojim sužnjem, logično? b) Kako sta simbolična pšenica in ljuljka skupaj rastli?

⁸ Gospodarja so njegovi sužnji obvestili o nastalem problemu in ga glede ljuljke vprašali: »Ali torej hočeš, da gremo in jo populimo?« (Mat. 13:27, 28) Njegov odgovor se morda zdi nenavaden. Sužnjem je naročil, naj pustijo pšenico in ljuljko rasti skupaj do žetve. Te besede so se Jezusovim učencem zdele logične. Vedeli so, kako težko je ločiti pšenico od omotne ljuljke. Tisti, ki imajo izkušnje z gojenjem pšenice, pa tudi vedo, da se korenine omotne ljuljke običajno prepletejo s koreninami pšenice.c Nič čudnega, da je gospodar svojim sužnjem naročil, naj počakajo!