Jezusovo življenje in služba
Sočuten z ubogimi
POTEM ko je ožigosal farizeje zaradi izročil, ki so jih obrnili v svoj prid, je Jezus s svojimi učenci odšel. Gotovo se še spomniš, da ga je malo pred tem množica ljudi, ko ga je našla, zmotila, ko si je nameraval odpočiti. Nato je s svojimi učenci odšel v področje Tira in Sidona, precej kilometrov proti severu. Očitno je to bilo edino potovanje Jezusa in njegovih učencev prek izraelske meje.
Ko so našli hišo, v kateri so lahko ostali, jim je Jezus zapovedal, da nihče ne sme izvedeti, kje so. Ampak, celo na neizraelskem področju ni mogel ostati neopažen. Grkinja, ki je bila rojena tukaj v sirijski Feniciji, ga je našla in pričela rotiti: »Gospod, Davidov sin, usmili se me! Mojo hčer zelo muči hudi duh.« Toda Jezus ni rekel niti besedice.
Končno so njegovi učenci rekli Jezusu: »Odpravi jo, ker vpije za nami.«
Jezus jim je pojasnil razlog, zakaj se ni zmenil zanjo: »Poslan sem le k izgubljenim ovcam Izraelove hiše.«
Toda ženska ni odnehala. Približala se je Jezusu, padla predenj in ga prosila: »Gospod, pomagaj mi!«
Zelo iskrena prošnja te ženske je seveda ganila Jezusovo srce! Pa vendar je znova poudaril, da je njegova prvenstvena naloga, da služi Božjemu narodu Izraelu. Istočasno pa je hotel preskusiti njeno vero, zato je omenil predsodke Judov do drugih narodov, ko je dejal: »Ni lepo jemati kruh otrokom in ga metati psičkom.«
S sočutnim glasom in izrazom lica je Jezus gotovo odkril svoja nežna čustva do Nejudov. Predsodke do poganov, ki so bili primerjani s psi, je celo omilil, ko je uporabil besedo »psički« ali kužki. Ženska ni bila užaljena, ampak je glede Jezusove pripombe o predsodkih Judov ponižno pripomnila: »Tako je, Gospod, pa vendar tudi psički jedo drobtinice, ki padajo z mize njihovih gospodarjev.«
»O žena, kako velika je tvoja vera,« je odvrnil Jezus, »zgodi naj se ti, kakor želiš!« Tako je tudi bilo. Ko se je vrnila domov, je našla hčer na postelji popolnoma zdravo.
Z obalnega področja Sidona so Jezus in učenci krenili preko dežele h gornjemu toku reke Jordan. Jordan so očitno prečkali nekje iznad Galilejskega jezera in prišli na področje Deseteromestja, vzhodno od jezera. Nato so se povzpeli na goro, toda množica jih je našla in prinesli so k Jezusu svoje hrome, slepe, kruljave, neme in še veliko drugih bolnikov. Položili so jih pred njegove noge in Jezus jih je ozdravil. Ljudje so se čudili, ko so videli, kako nemi govorijo, hromi hodijo in slepi vidijo in zato so slavili Izraelovega Boga.
Jezus je posebno pozornost posvetil človeku, ki je bil gluh in je težko govoril. Gluhi pogosto naglo pridejo v zadrego, še posebej v množici ljudi. Jezus je verjetno videl, da je ta mož precej živčen, zato ga je odvedel proč. Ko sta bila sama, je Jezus nakazal, kaj bo storil zanj. V njegova ušesa je položil prste in se s slino dotaknil njegovega jezika. Nato je Jezus pogledal v nebo, globoko vzdihnil in dejal: »Odpri se!« V tem je mož lahko slišal in gladko govoril.
Ko je Jezus mnoge čudežno ozdravil, je množica odobravajoče govorila: »Vse prav dela: gluhim daje da slišijo, nemim, da govorijo.« Matej 15:21–31, JP; Marko 7:24–37
◻ Zakaj Jezus ni takoj ozdravil otroka neke Grkinje?
◻ Kam je potem odpeljal svoje učence?
◻ Kako je Jezus sočutno ravnal z gluhim človekom, ki je težko govoril?