Jezusovo življenje in služba

Ozdravitev dečka, obsedenega od demonov

MEDTEM ko ni bilo Jezusa, Petra, Jakoba in Janeza, verjetno so še bili na vrhu gore Hermon, so drugi učenci zašli v težave. Okrog učencev se je zbrala množica ljudi in pismarji so razpravljali z njimi. Ko so ljudje zagledali Jezusa, so ostrmeli in stekli k njemu, da bi ga pozdravili. »Zakaj se prepirate z njimi?« jih je vprašal.

Iz množice je stopil moški, pokleknil pred Jezusa in pojasnil: »Učitelj, k tebi sem pripeljal svojega sina. Obsedel ga je nemi duh. Kjerkoli ga napade, ga vrže na tla, da se peni, škriplje z zobmi in odreveni. Prosil sem tvoje učence, naj ga izženejo, pa ga niso mogli.«

Pismarji so očitno hoteli izkoristiti neuspeh učencev pri ozdravitvi dečka, morda so se jim celo posmehovali. Ravno v tem odločilnem trenutku je prišel Jezus. »O neverni rod!« je dejal. »Doklej bom pri vas? Doklej vas bom prenašal?«

Izgledalo je, kot da Jezus govori vsem prisotnim, nedvomno pa so bile besede namenjene zlasti pismarjem, ki so delali težave njegovim učencem. Nato je Jezus rekel za dečka: »Pripeljite ga k meni!« Toda, ko je deček prišel k Jezusu, ga je demon, ki ga je obsedel, vrgel na tla in stresal ga je močan krč. Deček se je premetaval in penil.

»Koliko časa se mu to že dogaja?« je vprašal Jezus.

»Od otroških let,« je odgovoril oče. »Večkrat ga je [demon] vrgel celo v ogenj in v vodo, da bi ga pokončal.« Nato ga je oče prosil: »Toda če kaj moreš, se nas usmili in pomagaj.«

Oče je morda že več let iskal pomoč. Njegov obup pa je bil še toliko večji, ker mu Jezusovi učenci niso mogli pomagati. Jezus se je osredotočil na njegov obup in dejal: »Kaj se pravi: če moreš? Vse je mogoče tistemu, ki veruje.«

»Verujem!« je oče takoj zavpil in zaprosil: »Pomagaj mi v neveri!«

Jezus je opazil, da se ljudje zgrinjajo skupaj, in zapretil je demonu: »Nemi in gluhi duh, ukazujem ti: Pridi iz njega in se ne vrni več vanj!« Ko je demon izšel, je ponovno povzročil, da je deček zavpil in se pričel stresati v krčih. Nato je deček nepremično obležal na tleh, tako da so mnogi ljudje pričeli govoriti: »Mrtev je.« Toda Jezus ga je prijel za roko in deček je vstal.

Ko je Jezus še pred tem poslal učence oznanjevat, so tudi izganjali demone. Zato so, ko so vstopili v hišo, vprašali Jezusa: »Zakaj ga mi nismo mogli izgnati?«

Jezus jim je dal vedeti, da je vzrok premala, preslaba vera, zato jim je odgovoril: »Ta rod se ne da izgnati drugače kot z molitvijo.« Očitno je bila za izgon posebej močnega demona za kakršnega je šlo v tem primeru, potrebna priprava. Potrebna je bila močna vera in molitev, v kateri so morali zaprositi za Božjo pomoč.

Jezus je nato dejal: »Resnično vam povem: če imate vero kakor gorčično zrno in porečete tej gori: ‚Prestavi se od tod tja!‘, se bo prestavila in nič vam ne bo nemogoče.«

Kolikšno moč lahko ima vera! Včasih izgleda, da so prepreke in težave, ki ovirajo napredek v Jehovini službi navidezno nepremostljive ali nepremakljive kot dobesedna velika gora. Pa vendar je Jezus prikazal, da lahko naša vera, če jo razvijamo v našem srcu, jo zalivamo in spodbujamo k rasti, postane zrela in nam omogoči premagovati tudi velike prepreke in težave. Marko 9:14–29, JP; Matej 17:19, 20, JP; Luka 9:37–43.

◆ Kakšno situacijo je Jezus našel, ko se je vrnil z gore Hermon?

◆ Kako je Jezus spodbudil očeta, čigar otroka je obsedel demon?

◆ Kako je Jezus prikazal, kako močna lahko postane vera?