Jezusovo življenje in služba

Jezus poučuje o ponižnosti

POTEM, ko je ozdravil od demonov obsedenega dečka v področju blizu Cezareje Filipove, se je Jezus namenil vrniti domov v Kafarnavm. Vendar je želel potovati le z učenci, tako da bi jih lahko pripravil na bližnjo smrt in njihove dolžnosti, ki jih bodo potem imeli. »Sin človekov bo kmalu izdan v roke ljudem,« jim je pojasnil, »in ga bodo umorili, toda tretji dan bo vstal.«

Čeprav je Jezus že prej govoril o tem in so trije apostoli videli njegovo preobrazbo, med katero se je govorilo o njegovem »odhodu«, pa njegovi sledilci te zadeve še vedno niso razumeli. Čeprav nihče ni skušal odgnati misli, da bo umorjen, kot je to prej storil Peter, pa so se ga bali o tem kaj več vprašati.

Končno so prišli v Kafarnavm, kjer je Jezus imel nekakšen dom. V tem mestu je prav tako živel Peter in še nekaj drugih apostolov. Tam so k Petru pristopili možje, ki so pobirali davek za tempelj. Morda so nameravali Jezusa speljati, da bi kaj zagrešil glede splošno sprejetih običajev, ker so učence vprašali: »Ali vaš učitelj ne plačuje [tempeljskega] davka dveh drahem?«

»Seveda«, je odgovoril Peter.

Jezus, ki je kmalu zatem stopil v hišo, je vedel, o čem so govorili. Zato je, še preden mu je Peter pojasnil zadevo, vprašal: »Kaj se ti zdi Simon, od koga pobirajo zemeljski kralji davek in carino? Od svojih podložnikov ali od tujcev?«

»Od tujcev«, je odgovoril Peter.

»Torej so podložniki oproščeni«, je pripomnil Jezus. Ker je Jezusov Oče Kralj vesolja in se ga časti v templju, Božjemu Sinu v resnici ni bilo treba plačati davka. »Vendar da jih ne pohujšamo,« je dejal Jezus, »pojdi k jezeru, vrzi trnek in potegni ven prvo ribo, ki se bo ujela. Odpri ji usta in našel boš stater [štiri drahme]. Vzemi ga in jim daj zame in zase.«

Ko so se po vrnitvi v Kafarnavm učenci zopet zbrali, verjetno v Petrovi hiši, so vprašali: »Kdo je potemtakem največji v nebeškem kraljestvu?« Jezus je vedel, zakaj jih to zanima, vedel je namreč, kaj so se pogovarjali, ko so se vračali iz Cezareje Filipove. Zato jih je vprašal: »O čem ste se menili med potjo?« V zadregi so učenci umolknili, ker so se med potjo prepirali o tem, kdo je večji.

Ali ne izgleda neverjetno, da so učenci po tem, ko jih je Jezus že skoraj tri leta poučeval, razpravljali o tem? No, to odkriva kako zelo na človeka vpliva njegova nepopolnost, pa tudi religiozna preteklost. Judovska religija, kateri so učenci prej pripadali, poudarja družbeni položaj ali stopnje pri vseh opravilih. Razen tega se je morda Peter čutil vzvišenega, ker mu je Jezus obljubil, da bo prejel »ključe« Kraljestva. Jakob in Janez sta morda mislila podobno, ker sta videla Jezusovo preobrazbo.

Kakorkoli je že bilo, Jezus jim je želel popraviti mišljenje na precej ganljiv način. Poklical je k sebi otroka, ga objel in dejal: »Če se ne spremenite in ne postanete kakor otroci, ne pojdete v nebeško kraljestvo. Kdor se torej poniža, da bo kakor ta otrok, bo največji v nebeškem kraljestvu, in kdor sprejme takega otroka v mojem imenu, mene sprejme.«

Na kako lep način je poskusil spremeniti mišljenje svojih učencev! Jezus se ni jezil nanje, niti jim ni rekel, da so ošabni, pohlepni ali častihlepni. Ne, Jezus je s primerom otroka, ki je po naravi skromen in ne častihlepen, razen tega pa si otroci med seboj vse delijo, poskušal spremeniti mišljenje učencev. Tako je Jezus prikazal, da morajo njegovi učenci razvijati iste lastnosti, kot jih imajo ponižni otroci. Nazadnje je Jezus še poudaril: »Kdor je namreč med vami najmanjši, ta je največji.« Matej 17:22–27, JP; 18:1–5, JP; Marko 9:30–37, JP; Luka 9:43–48, JP.

◆ Kakšen nauk je Jezus po vrnitvi v Kafarnavm ponovil in kako so ta nauk sprejeli?

◆ Zakaj Jezusu ni bilo treba plačati tempeljskega davka in zakaj ga je vseeno plačal?

◆ Kaj je morda prispevalo k temu, da so se učenci prepirali in kako je Jezus popravil njihovo mišljenje?