Jezusovo življenje in služba

Pouk o odpuščanju

JEZUS je verjetno še vedno bil s svojimi učenci v hiši v Kafarnavmu. Z njimi se je pogovarjal o tem, kako naj bi reševali probleme, ki bi nastali med brati, zato ga je Peter vprašal: »Gospod, kolikokrat naj odpustim svojemu bratu, če greši zoper mene?« Judovski verski učitelji so govorili, naj odpusti tudi do trikrat, zato je Peter verjetno mislil, da je zelo velikodušen, ko je predlagal: »Do sedemkrat?«

Vendar je bila že zamisel o takšnem štetju napačna. Jezus je popravil Petra: »Ne pravim ti do sedemkrat, ampak do sedeminsedemdesetkrat.« (NS) Ponazoril je, da ni potrebno določati pravil o tem, kolikokrat naj bi Peter odpustil svojemu bratu.

Da bi si učenci bolj zapomnili, da so dolžni odpuščati, jim je Jezus povedal prispodobo. Govoril je o kralju, ki želi narediti obračun s svojimi služabniki. Predenj so privedli služabnika, ki mu je bil dolžan ogromno vsoto, 10 000 talentov (približno 50 milijonov dolarjev). Nikakor jih ni mogel vrniti. Zato mu je, kot je Jezus pojasnil, zapovedal, naj proda sebe, ženo in otroke in s tem poravna dolg.

Tedaj je služabnik padel pred gospodarjeve noge in ga prosil: »Potrpi z menoj in vse ti povrnem.«

Gospodarju se je zasmilil in milostno mu je odpustil ogromen dolg. Ne dolgo zatem, je dejal Jezus, je ta služabnik srečal drugega služabnika, ki mu je bil dolžan 100 denarjev (približno 90 dolarjev). Zgrabil je tega služabnika za vrat, ga davil in mu pretil: »Vrni, kar si dolžan.«

Vendar ta drugi služabnik ni imel denarja, Zato je padel pred služabnika, kateremu je bil dolžen in ga prosil: »Potrpi z menoj in ti povrnem.« Toda ta služabnik ni bil usmiljen in je dal drugega služabnika vreči v ječo.

Drugi služabniki, je pripovedoval Jezus, so videli, kaj se je zgodilo, in so šli povedat gospodarju. Ta je bil jezen in je poklical služabnika, kateremu je odpustil velik dolg. »Hudobni služabnik!« mu je dejal. »Ves dolg sem ti odpustil, ker si me prosil. Ali nisi bil tudi ti dolžan usmiliti se svojega tovariša, kakor sem se jaz tebe usmilil?« Gospodar se je razjezil in je neusmiljenega služabnika dal zapreti, dokler mu ne bi povrnil vsega dolga.

Nato je Jezus zaključil: »Tako bo tudi moj nebeški Oče storil z vami, če vsak iz srca ne odpusti svojemu bratu.«

Kakšen odličen pouk glede odpuščanja! Sleherni prestopek, ki bi ga krščanski brat zagrešil proti nam, je v resnici malenkost v primerjavi z velikim grehom, ki ga je Bog odpustil nam. Razen tega nam je Bog odpustil tisočkrat. Pogosto se niti ne zavedamo, da smo grešili zoper njega. Ali torej ne bi mogli mi nekajkrat odpustiti svojemu bratu, celo če imamo upravičen razlog za negodovanje? Spomni se, da je Jezus v svoji pridigi na gori dejal, da nam bo Bog ‚odpustil naše dolge, kakor smo tudi mi odpuščali svojim dolžnikom‘. Matej 18:21—35, JP; 6:12; Kološanom 3:13.

◆ Zakaj je Peter vprašal glede odpuščanja svojemu bratu? In zakaj je verjetno mislil, da je njegov predlog glede sedemkratnega odpuščanja velikodušen?

◆ Kako se je kraljev odgovor na prošnjo njegovega služabnika razlikoval od odgovora tega služabnika na prošnjo drugega služabnika?

◆ Kaj se lahko naučimo iz Jezusove prispodobe?