Javno ožigosa verske nasprotnike

Verskim nasprotnikom ne uspe spraviti Jezusa na slab glas niti jim ga ne uspe ujeti v besedi ter izročiti Rimljanom. (Luka 20:20) Enajsti nisan je in Jezus je še vedno v templju, kjer zdaj izzove svoje nasprotnike in razkrije, kdo v resnici je. Vajeti vzame v svoje roke in jih vpraša: »Kaj menite o Kristusu? Čigav sin je?« (Matej 22:42) Splošno znano je, da naj bi se Kristus oziroma Mesija rodil v Davidovi rodovni liniji. Takšen je tudi njihov odgovor. (Matej 9:27; 12:23; Janez 7:42)

Jezus jih vpraša: »Kako torej, da ga David po navdihnjenju imenuje ‚Gospod‘, ko pravi ‚Jehova je mojemu Gospodu rekel: »Sêdi na moji desni, dokler ne bom tvojih sovražnikov položil pod tvoje noge.«‘? Če mu torej David pravi ‚Gospod‘, kako je potem lahko njegov sin?« (Matej 22:43–45)

Farizeji molčijo, saj upajo na kakšnega Davidovega človeškega potomca, ki bi jih morda osvobodil rimske nadvlade. Toda Jezus na podlagi Davidovih besed, zapisanih v Psalmu 110:1, 2, dokazuje, da bo Mesija več kot le človeški vladar. Mesija je Davidov Gospod in bo uveljavljal oblast šele, ko bo sedel na Božji desni strani. Jezus s tem odgovorom utiša svoje nasprotnike.

Ta pogovor poslušajo učenci in še mnogi drugi. Jezus zdaj nagovori njih in jih posvari pred pismouki in farizeji. Ti možje so se usedli »na Mojzesov stol«, da bi učili Božjo postavo. Jezus svojim poslušalcem naroči: »Zato delajte in izpolnjujte vse, kar vam rečejo, toda ne delajte po njihovih delih, ker govorijo, pa ne delajo.« (Matej 23:2, 3)

Jezus nato pove primer njihove hinavščine: »Povečujejo si namreč škatlice z odlomki iz Svetih spisov, ki jih nosijo za zaščito.« Nekateri Judje te škatlice, v katerih so kratki odlomki iz Postave, nosijo na čelu ali na roki. Farizeji si svoje škatlice povečujejo, da bi dajali vtis, kako goreči so za Postavo. Poleg tega si »podaljšujejo resice na oblačilih«. Izraelcem je bilo naročeno, naj si delajo resice na svojih oblačilih, toda farizeji poskrbijo, da so njihove resice precej dolge. (4. Mojzesova 15:38–40) Vse to delajo zato, »da bi jih videli ljudje«. (Matej 23:5)

Želja po ugledu bi se lahko polastila tudi učencev, zato jih Jezus posvari: »Vi pa ne pustite, da vas imenujejo ‚rabi‘, kajti vaš Učitelj je eden, vsi vi pa ste bratje. Prav tako nikogar na zemlji ne imenujte ‚oče‘, kajti vaš Oče je eden, ta, ki je v nebesih. Tudi se ne pustite imenovati ‚voditelj‘, kajti vaš Voditelj je eden, Kristus.« Kako bi potem morali učenci gledati nase? In kako bi morali ravnati? Jezus jim pove: »Kdor [. . .] je med vami največji, naj vam bo strežnik. Kdor se povišuje, bo ponižan, in kdor se ponižuje, bo povišan.« (Matej 23:8–12)

Zatem Jezus izreče nekaj ostrih svaril hinavskim pismoukom in farizejem: »Gorje vam, pismouki in farizeji, hinavci, ker pred ljudmi zapirate nebeško kraljestvo. Vi sami namreč ne greste vanj, tistim, ki bi radi šli noter, pa ne dovolite vstopiti.« (Matej 23:13)

Jezus obsodi farizeje, ker se ne zmenijo za to, kar je z Jehovovega gledišča pomembnejše. To njihovo ravnanje se vidi iz razlik, ki jih samovoljno delajo. Govorijo na primer: »Če kdo priseže pri templju, ni to nič, če pa kdo priseže pri tempeljskem zlatu, je prisego dolžan izpolniti.« S tem kažejo, da so moralno slepi, saj dajejo večji poudarek tempeljskemu zlatu kakor duhovni vrednosti Jehovovega kraja čaščenja. Zanemarjajo pa to, »kar je v Postavi pomembnejše, namreč pravico, usmiljenje in zvestobo«. (Matej 23:16, 23; Luka 11:42)

Jezus tem farizejem reče: »Slepi vodniki, ki precejate komarja, kamelo pa požirate!« (Matej 23:24) Komarja precejajo iz vina zato, ker je ta žuželka obredno nečista. Vendar pa je to, da zanemarjajo pomembnejše stvari v Postavi, kot da bi požrli kamelo, ki je ravno tako obredno nečista žival, le da je veliko večja od komarja. (3. Mojzesova 11:4, 21–24)