Ali so to res zadnji dnevi

SEDITE v kanuju blizu premca in se spuščate v divji rečni odsek. Med verižnimi medseboj povezanimi penečimi slapovi in škropljenjem se dvigajo orjaške skale. Skušate se odriniti od njih. Človek za vami naj bi vam pomagal krmariti čoln, vendar ima le malo izkušenj. In kar je še hujše, nimate nobene karte, zato niti ne veste, ali bo na koncu teh brzic mirno jezero ali slap.

Nič kaj prijeten scenarij, kaj? Dovolite nam, da ga torej spremenimo. Zamislite si, da imate ob sebi izkušenega vodnika, ki pozna vsako rečno skalo, vsak zavoj. Že vnaprej je vedel, da smo šli v te peneče vode, vé tudi, kam vodijo in kako skoznje manevrirati. Mar se ne bi počutili veliko bolj varne?

Pravzaprav smo vsi v podobnih razmerah. Čeprav nismo sami krivi, smo v razburkanem obdobju človeške zgodovine. Večina ljudi ne vé, kako dolgo bo vse to še trajalo, ali se bodo razmere izboljšale in kako medtem najbolje preživeti. Nam pa se ni treba počutiti izgubljene ali nemočne. Naš Stvarnik nam je priskrbel vodnika, ki je napovedal to mračno zgodovinsko obdobje, prerokuje, kako se bo končalo, ter nam ponuja vodstvo, potrebno za preživetje. Ta vodnik je knjiga, Biblija. Njen Avtor, Bog Jehova, je imenovan Veliki učitelj in po Izaiju zagotavlja: »Tvoja ušesa bodo slišala za teboj besedo, ki bo pravila: ,To je pot, po njej hodite!‘ če boste morali iti na desno ali na levo.« (Izaija 30:20, 21, Slovenski standardni prevod) Ali mar ne bi z veseljem sprejeli takšnega vodstva? Poglejmo torej, ali je Biblija res napovedala, kakšni bodo naši dnevi.

Jezusovi sledilci vprašajo nekaj pomenljivega

Jezusovi sledilci so gotovo bili začudeni. Jezus jim je namreč pravkar zelo nedvoumno povedal, da bodo jeruzalemska impresivna tempeljska poslopja popolnoma uničena. Taka napoved je bila osupljiva. Malo za tem, ko so sedeli na Oljski gori, so ga štirje učenci vprašali: »Povej nam, kdaj bode to? In kaj bo znamenje prihodu [navzočnosti, NW] tvojemu in koncu sveta [sklenitve te stvarnosti, NW]?« (Matevž 24:3; Marko 13:1–4) Bodisi da so to vedeli ali ne, Jezusov odgovor naj bi imel večkratno izpolnitev.

Uničenje jeruzalemskega templja in konec judovske stvarnosti nista bila identična s časom Kristusove navzočnosti in sklenitve celotne svetovne stvarnosti. Vendar se je Jezus v svojem obsežnem odgovoru mojstrsko lotil vseh vidikov tega vprašanja. Povedal jim je, kako bo pred uničenjem Jeruzalema, pa tudi to, kakšen svet se lahko pričakuje med njegovo navzočnostjo, ko bo v nebesih vladal kot kralj, in tik preden bo pokončal celotno svetovno stvarnost.

Jeruzalemov konec

Upoštevajte najprej, kaj je Jezus dejal o Jeruzalemu in njegovem templju. Več kot tri desetletja vnaprej je za eno največjih mest na svetu napovedal čase strašnih nadlog. Še posebej bodite pozorni na besede, zapisane v Lukeževem evangeliju 21:20, 21, SSP: »Ko pa boste videli, da so vojske obkolile Jeruzalem, tedaj védite, da je blizu njegovo opustošenje. Takrat naj bežijo v hribe tisti, ki so v Judeji; in tisti, ki so v mestu, naj gredo ven in tisti, ki so na polju, naj ne hodijo noter.« Če naj bi Jeruzalem obkolila utaborjena vojska, kako naj bi »tisti, ki so v mestu«, kot je zapovedal Jezus, enostavno ,šli ven‘? Očitno je Jezus namigoval na to, da se bo pojavila kakšna priložnost. Ali se je?

Leta 66 n. š. je rimska vojska pod poveljstvom Cestija Gala potisnila judovske uporniške sile nazaj v Jeruzalem in jim onemogočila vsak premik iz njega. Rimljani so se prebili celo v mesto samo in prišli vse do tempeljskega obzidja. Tedaj pa je Gal vojski ukazal, naj naredi nekaj resnično osupljivega. Ukazal je umik! Opogumljeni judovski vojaki so krenili za njimi in rimskim sovražnikom prizadejali škodo. Tako je nastala priložnost, ki jo je napovedal Jezus. Pravi kristjani so upoštevali njegovo svarilo in odšli iz Jeruzalema. To je bilo modro, kajti samo štiri leta kasneje se je rimska vojska vrnila pod poveljstvom generala Tita. Tokrat je bil nemogoč kakršen koli pobeg.

Rimska vojska je znova obkolila Jeruzalem in okrog njega postavila zid iz ošiljenih kolov. Glede Jeruzalema je Jezus prerokoval: »Kajti pridejo nate dnevi, ko te obdado sovražniki tvoji z nasipom in te bodo oblegali in stiskali od vseh strani.«a (Lukež 19:43) Nedolgo za tem je Jeruzalem padel. Njegov veličastni tempelj se je spremenil v tleče ruševine. Izpolnila se je vsaka potankost Jezusovih besed!

Jezus pa je mislil še na nekaj veliko večjega, kot je bilo uničenje Jeruzalema. Zraven tega so ga učenci vprašali tudi glede znamenja njegove navzočnosti. Takrat še niso vedeli, da se je to nanašalo na čas v prihodnosti, ko naj bi bil v nebesih postavljen za kralja. In kaj je napovedal?

Vojna v zadnjih dneh

Če berete 24. in 25. poglavje Matevževega, 13. poglavje Markovega in 21. poglavje Lukeževega evangelija, boste videli jasen dokaz za to, da je Jezus govoril o naši dobi. Napovedal je čas vojn – ne le ,vojn in vojnih poročil‘, ki so vedno kazila človeško zgodovino, ampak vojne, v katerih bo »narod proti narodu in kraljestvo zoper kraljestvo« – da, velike mednarodne vojne. (Matevž 24:6–8)

Razmislite za trenutek tudi o tem, kako se je v dvajsetem stoletju spremenilo vojskovanje. Dovolj strašno je bilo že takrat, ko je vojna pomenila le spopad dveh vojsk, ki sta zastopali nasprotna naroda, udrihanje s sabljami ali celo medsebojno streljanje na bojnem polju. Toda 1914. leta je izbruhnila Velika vojna. En narod je drugemu verižno sledil v vojno – prvo vsesplošno vojno. Naredili so avtomatsko orožje za ubijanje vedno več ljudi in iz večjih razdalj. Mitraljezi so svinčenke izstreljevali s silovito zmogljivostjo; bojni plin je opekel, trpinčil, pohabil in pobil na tisoče vojakov; tanki so bruhajoči iz svojih topov neusmiljeno grmeli po sovražnikovih vrstah. V dogajanje so vpletli še letalo in podmornico, ki sta bila komaj znanilca tega, kar je iz njiju nastalo kasneje.

Druga svetovna vojna je presegla vse predstave; s številnimi milijoni pobitih je dejansko zasenčila predhodno vojno. Velikanske letalonosilke, prava plavajoča mesta, so redno plule po morjih in spuščale bojna letala, ki so potem z neba sejala smrt med sovražnikovimi tarčami. Podmornice so torpedirale in potapljale sovražnikova plovila. Vrženi sta bili tudi atomski bombi, katerih vsaka uničevalna eksplozija je terjala na tisoče življenj! To vojno dobo resnično zaznamujejo »grozote«, prav kakor je prerokoval Jezus. (Lukež 21:11)

Ali so se vojne po drugi svetovni vojni kaj pomirile? Komajda. Celo v tem desetletju dvajsetega stoletja besni včasih v enem samem letu dobesedno na ducate vojn, ki jemljejo milijonski smrtni davek. Spremenile so se tudi poglavitne vojne žrtve. Ne umirajo več predvsem vojaki. Večina, pravzaprav več kot 90 odstotkov mrtvih in ranjenih, je civilistov.

Druge značilnosti znamenja

Vojne so le en vidik znamenja, ki ga je omenil Jezus. Opozoril pa je tudi, da bodo »lakote«. (Matevž 24:7) In tako se je tudi res zgodilo, dasi je to protislovno, saj zemlja daje več hrane, kot je je treba za nahranitev vsega človeštva, agrikulturna veda je napredovala kot še nikoli v človeški zgodovini, za prevoz hrane kamor koli po svetu pa je na voljo hiter in učinkovit transport. Kljub vsemu temu približno petina svetovnega prebivalstva vsak dan strada.

Jezus je tudi napovedal »kuge« »po raznih krajih«. (Lukež 21:11) In znova se naša doba srečuje s čudnim paradoksom. Zdravstvena oskrba je namreč boljša kot sploh kdaj, tu so še tehnične izboljšave, cepiva za zaščito pred mnogimi običajnimi boleznimi; toda tudi nalezljive bolezni so v razmahu, ki nima primerjave. Prvi svetovni vojni je tik za petami sledila španska gripa in terjala več življenj kot vojna. Bolezen je bila tako nalezljiva, da so prebivalci mest, kot je New York, lahko bili kaznovani ali zaprti že zaradi kihanja! Danes rak in bolezni srca vsako leto terjajo milijone življenj – prave pravcate kuge. Življenja še dalje kosi aids in medicina ga praktično ne nadzoruje.

Medtem ko je Jezus o zadnjih dneh razpravljal večinoma z opisovanjem splošnih zgodovinskih in političnih razmer, je apostol Pavel bolj poudarjal socialne težave in prevladujoča stališča. Del njegovega zapisa pravi: »To pa vedi, da v zadnjih dneh nastanejo nevarni časi. Kajti ljudje bodo samoljubni, [. . .] nesveti [nezvestovdani, NW], brezsrčni [brez naravnega srčnega čuta, NW], nespravljivi, [. . .] nezmerni, surovi, nedobroljubni, izdajalci, vrtoglavi [trdoglavi, NW], napihnjeni, veselje bolj ljubeči nego Boga.« (2. Timoteju 3:1–5)

Ali vas to ne spominja na kaj? Pretehtajte samo en vidik socialnega propada v današnjem svetu – razpad družine. Poplava razbitih domov, pretepenih zakoncev, zlorabljenih otrok in ostarelih staršev, s katerimi se grdo ravna – vse to kaže, da ljudje nimajo »naravnega srčnega čuta«, so »surovi« in celo »izdajalci« ter »nedobroljubni«! Da, danes je táko ravnanje na ravni epidemije.

Ali napovedi govorijo o našem pokolenju

Morda pa se sprašujete: ,Mar vse to ni stalno doletevalo človeštva? Kako vemo, da so stare prerokbe napovedale prav današnje pokolenje?‘ Pretehtajmo tri vrste dokazov, ki potrjujejo, da je Jezus govoril o naših dneh.

Prvič, Jezusove besede so prvo, delno spolnitev imele z uničenjem Jeruzalema in njegovega templja, vendar so nedvomno merile tudi na prihodnost. Približno 30 let po kataklizmi, ki je uničila Jeruzalem, je Jezus dal priletnemu apostolu Janezu vizijo, v kateri je pokazal, da bodo prerokovane razmere – vojne, lakote, nalezljive bolezni in posledica vsega tega, smrt – v prihodnosti nastopile po vsem svetu. Da, to gorje ne bo zaobjelo le enega kraja, ampak celo ,zemljo‘. (Razodetje 6:2–8)

Drugič, lahko bi rekli, da se nekatere značilnosti Jezusovega znamenja v tem stoletju spolnjujejo na skrajni stopnji. Ali bi denimo lahko vojne postale veliko hujše od tistih po letu 1914? Če bi ob vsem orožju, ki ga imajo pripravljenega današnje jedrske velesile, prišlo do tretje svetovne vojne, bi zemlja po njej bila ožgana pustinja, človeštvo pa bi izumrlo kakor ptič dodo. V Razodetju 11:18 je podobno napovedano, da ko bodo narodi ,razsrjeni‘, bo človeštvo ,uničevalo zemljo‘. Onesnaževanje in uničevanje okolja zdaj prvič v zgodovini ogrožata samo bivanjsko primernost planeta! Tudi ta značilnost se torej spolnjuje na skrajni stopnji ali blizu nje. Ali bi lahko bile vojne in onesnaževanje kar hujše in hujše, dokler človek ne bi uničil sebe in tega planeta? Ne, kajti Biblija sama določa, da bo zemlja večno ostala, skupaj z na njej živečimi dobrosrčnimi ljudmi. (Psalm 37:29; Matevž 5:5)

Tretjič, znamenje je še zlasti prepričljivo, ko ga vzamemo kot celoto. Če upoštevamo značilnosti, ki jih je omenil Jezus v treh evangelijih, tiste v Pavlovih listih in pa v Razodetju, ima to znamenje vsega skupaj na ducate značilnosti. Nekdo bi se lahko ob posamične obregnil in ugovarjal, češ da so v drugih obdobjih imeli podobne težave, toda kadar upoštevamo vse značilnosti hkrati, potem nezgrešljivo označujejo eno samo pokolenje – naše.

Ali torej vse to pomeni, da Biblija našo dobo prikazuje enostavno kot strašno in brezupno? Še daleč ne!

Dobra novica

Ena najopaznejših značilnosti znamenja zadnjih dni pa je zapisana v Matevževem evangeliju 24:14: »In ta evangelij [dobra novica, NW] kraljestva se bo oznanjeval po vsem svetu, vsem narodom za pričevanje; in tedaj pride konec.« V tem stoletju Jehovove priče opravljajo edinstveno delo v človeški zgodovini. Prejeli so biblijsko vest o kraljestvu Boga Jehova – kaj to je, kako vlada in kaj bo naredilo – in to vest so razširili po vsej zemlji. O njej izdajajo literaturo v več kot 300 jezikih in jo prinašajo ljudem na dom, na ulice oziroma službena mesta, v tako rekoč vsaki deželi na zemlji.

Tako spolnjujejo to prerokbo. Širijo pa tudi upanje. Bodite pozorni na to, da je Jezus to imenoval »dobra novica« in ne slaba novica. Kako je v teh mračnih časih to mogoče? Mogoče je, ker se biblijsko sporočilo ne osredotoča na to, kako hudo bo ob koncu starega sveta. Vsebina njenega osrednjega sporočila je Božje kraljestvo in to obljublja nekaj, kar je pri srcu vsakega miroljubnega človeka – rešitev.

Za kaj pa pri tej rešitvi gre in kako je lahko tudi vaša? Glede tega, prosimo, pretehtajte naslednje članke.

[Podčrtna opomba]

[Poudarjeno besedilo na strani 5]

Ljudje iščejo odgovore na zaskrbljujoča vprašanja, kot sta denimo: Zakaj je stanje tako slabo? Kam gre človeštvo?

[Poudarjeno besedilo na strani 6]

Danes je več kot 90 odstotkov ranjenih in mrtvih v vojnah civilistov

[Slika na strani 7]

Jezusova prerokba o uničenju Jeruzalema se je spolnila do sleherne potankosti