Poglavje 10

Biblijske prerokbe, ki se spolnjujejo pred našimi očmi

Ali ste se že kdaj vprašali, zakaj se sedanja stvarnost tako zelo razlikuje od tiste pred sto leti? Nekatere stvari so se izboljšale. V številnih deželah sedaj rutinsko zdravijo bolezni, ki so v preteklosti bile prave morilke, in standard povprečnega človeka daleč presega sanje njegovih prednikov. Po drugi plati pa je bilo naše stoletje priča najstrašnejših vojn in nekaterih največjih grozovitosti v vsej zgodovini. Blaginja človeštva — celo njegov nadaljnji obstoj — ogrožajo eksplozija prebivalstva, problem onesnaženja in ogromna mednarodna zaloga jedrskega, biološkega in kemičnega orožja. Zakaj se dvajseto stoletje tako zelo razlikuje od minulih?

 1. (Skupaj z uvodom.) (a) Po čem se dvajseto stoletje razlikuje od prejšnjih? (b) Kaj nam bo pomagalo razumeti, zakaj je naš čas tako zelo drugačen?

ODGOVOR na to vprašanje je povezan s presenetljivo prerokbo, ki se spolnjuje pred našimi očmi. Gre za prerokbo, ki jo je izrekel sam Jezus in ki razen tega, da dokazuje navdihnjenost Biblije, naznanja tudi, da živimo v času, ki je blizu zelo dramatičnim spremembam svetovnega prizorišča. Za katero prerokbo gre? Kako vemo, da se spolnjuje?

Jezusova velika prerokba

 2, 3. Kaj so Jezusa vprašali njegovi učenci in kje najdemo odgovor?

² Biblija pove, da so se malo pred Jezusovo smrtjo njegovi učenci pogovarjali o veličastnem templju v Jeruzalemu. Nanje je močan vtis naredila njegova velikost in očitna trdnost. Toda Jezus je rekel: ”Vidite vse to, kajne? Resnično vam povem: tu zagotovo ne bo ostal kamen na kamnu; vse bo porušeno.“ (Matej 24:1, 2)

³ Te besede so presenetile Jezusove učence, zato so pozneje hoteli izvedeti še več, saj so ga vprašali: ”Povej nam, kdaj bo to in kakšno znamenje bo napovedovalo tvoj prihod in dovršitev sveta [stvarnosti, New World Translation].“ (Matej 24:3) Jezusov odgovor najdemo v preostalem delu 24. in 25. poglavja Matejevega evangelija. Njegove besede so zapisane tudi v 13. poglavju Markovega in v 21. poglavju Lukovega evangelija. To je bila očitno najpomembnejša prerokba, ki jo je Jezus izgovoril, ko je bil na zemlji.

 4. O katerih različnih stvareh so spraševali Jezusovi učenci?

⁴ Jezusovi učenci pravzaprav niso povpraševali samo po eni stvari. Najprej so vprašali ”Kdaj bo to?“, se pravi, kdaj bosta uničena Jeruzalem in tempelj? Nato pa so želeli vedeti, katero znamenje bo naznanjalo, da se je pričela Jezusova prisotnost v vlogi kralja Božjega nebeškega kraljestva in da je blizu konec sedanje stvarnosti.

 5. (a) Kako se je Jezusova prerokba najprej spolnila, toda kdaj bi se naj njegove besede povsem spolnile? (b) Kaj je Jezus učencem najprej odgovoril?

⁵ V odgovoru je Jezus upošteval obe točki. Mnogo tega, kar je povedal, se je v resnici spolnilo v prvem stoletju, v letih pred strašnim razrušenjem Jeruzalema leta 70. našega štetja. (Matej 24:4-22) Toda njegova prerokba bi naj imela še večji pomen pozneje, pravzaprav v našem času. Kaj je torej Jezus rekel? Pričel je z besedami, zapisanimi v 7. in 8. vrstici: ”Vstal bo narod zoper narod, država zoper državo. Lakota in potresi bodo na raznih krajih, vendar bo vse to kakor začetek porodnih bolečin.“

 6. Na katero vzporedno prerokbo nas spomnijo Jezusove besede v Matejevem evangeliju 24:7, 8?

⁶ Jezusova prisotnost v liku nebeškega kralja bo očitno zaznamovana z velikimi nemiri na zemlji. To potrjuje vzporedna prerokba iz knjige Razodetje — videnje o štirih apokaliptičnih jezdecih. (Razodetje 6:1-8) Prvi jezdec upodablja samega Jezusa kot zmagoslavnega kralja. Drugi jezdeci s svojimi konji upodabljajo dogajanja na zemlji, ki bodo zaznamovala pričetek Jezusovega vladanja: vojno, lakoto in predčasno smrt zaradi različnih vzrokov. Ali lahko potrdimo spolnjevanje teh dveh prerokb danes?

Vojna!

 7. Kaj je preroško upodobljeno z ježo drugega apokaliptičnega jezdeca?

⁷ Poglejmo si to pobliže. Jezus je najprej rekel: ”Vstal bo narod zoper narod, država zoper državo.“ S tem je napovedal vojno. Drugi od štirih jezdecev apokalipse prav tako upodablja vojno. Takole beremo: ”Tedaj je prišel drug konj, rdeč kakor ogenj. Tistemu, ki ga je jezdil, je bilo dano odvzeti mir z zemlje, tako da se ljudje koljejo med seboj. In dobil je velik meč.“ (Razodetje 6:4) Toda, narodi se borijo že tisočletja. Zakaj bi naj te besede bile nekaj posebnega v našem času?

 8. Zakaj bi morali pričakovati, da bo vojna izstopajoča značilnost znamenja?

⁸ Zapomnimo si, da vojna sama po sebi ni znamenje Jezusove prisotnosti. To znamenje sestavljajo vse podrobnosti Jezusove prerokbe in je stalna značilnost samo enega razdobja. Toda, ker je vojna omenjena najprej, lahko pričakujemo, da se bo ta značilnost spolnila na način, ki bo pritegnil pozornost. Vsakdo mora priznati, da se vojn dvajsetega stoletja ne da primerjati z vojnami celotne zgodovine.

 9, 10. Kako so se pričele spolnjevati prerokbe o vojni?

⁹ Nobena prejšnja vojna — naj so bile še tako krute in uničujoče — se po uničevalnosti niti zdaleč ne more primerjati z dvema svetovnima vojnama dvajsetega stoletja. Prva svetovna vojna je namreč vzela 14 milijonov življenj, to pa je več kot celotno prebivalstvo nekaterih dežel. Res ”je bilo dano odvzeti mir z zemlje, tako da se ljudje koljejo med seboj“.

¹⁰ Prerokba pravi, da je bojeviti drugi apokaliptični jezdec ”dobil . . . velik meč“. Kaj to pomeni? Tole: bojna sredstva so postala mnogo bolj smrtonosna. Človek je lahko učinkoviteje ubijal s pomočjo tankov, letal, smrtonosnih strupenih plinov, podmornic in topništva, ki lahko izstreli eksplozivne granate več kilometrov daleč. Po prvi svetovni vojni je ”velik meč“ postal še bolj uničevalen zaradi naprav, kot so radijske zveze, radar, spopolnjene puške, bakteriološko in kemično orožje, metalci plamena, napalm in druge nove vrste bomb, čezcelinski balistični izstrelki, jedrske podmornice, spopolnjena letala in ogromne bojne ladje.

”Kakor začetek porodnih bolečin“

11, 12. V kakšnem smislu je bila prva svetovna vojna samo ”začetek porodnih bolečin“?

¹¹ Prvi del Jezusove prerokbe se zaključuje z naslednjimi besedami: ”Vendar bo vse to kakor začetek porodnih bolečin.“ To prav gotovo velja v primeru prve svetovne vojne. Njen konec leta 1918 ni prinesel trajnega miru. Kmalu so ji sledile omejene, a krute vojaške akcije v Etiopiji, Libiji, Španiji, Rusiji, Indiji in v drugih deželah. Nato je prišlo do strašanske druge svetovne vojne, ki je terjala približno 50 milijonov življenj vojakov in civilistov.

¹² Vrhu tega je človeštvo še vedno v vojni, kljub občasnim mirovnim sporazumom in prekinitvam spopadov. Leta 1987 so poročali, da se je od leta 1960 do tedaj bílo 81 velikih vojn, v katerih je bilo ubitih 12555000 mož, žena in otrok. Leta 1987 je potekalo več vojn kot v kateremkoli letu dokumentirane zgodovine.¹ Poleg tega vojaške priprave in stroški, ki sedaj letno dosegajo vsoto 1000000000000 ameriških dolarjev, uničujejo svetovno gospodarstvo.² Jezusova prerokba, da bo ”vstal . . . narod zoper narod, država zoper državo“ se zanesljivo spolnjuje. Rdeči bojni konj nadaljuje kruti galop po zemlji. Kako pa je z drugo značilnostjo znamenja?

Pomanjkanje hrane!

13. Katere tragične dogodke je napovedal Jezus in kako videnje o tretjem apokaliptičnem jezdecu podpira njegovo prerokbo?

¹³ Jezus je napovedal: ”Lakota . . . [bo] na raznih krajih.“ Upoštevaj, kako se to sklada z ježo tretjega od štirih apokaliptičnih jezdecev. O njem beremo: ”In glej, prikazal se mi je črn konj, in tisti, ki ga je jezdil, je držal v roki tehtnico. In slišal sem kakor glas, ki je govoril sredi štirih živih bitij: ’Merica pšenice po denarju in tri merice ječmena po denarju! Olju in vinu pa ne delaj škode!‘“ (Razodetje 6:5, 6) Da, resno pomanjkanje hrane!

14. Katere velike lakote od 1914. leta spolnjujejo Jezusovo prerokbo?

¹⁴ Ali je možno, da se ta prerokba spolnjuje danes, ko so nekatere dežele dosegle tako visok življenjski standard? Bežen pogled na svet nas ne pušča v dvomih glede odgovora. Zgodovinsko gledano so vojne in naravne nesreče povzročale lakoto. Zato ne preseneča, da naše stoletje, ki so ga doletele največje nesreče, pesti lakota. Mnogi deli zemlje po letu 1914 trpijo zaradi takšnih nesreč. Neko poročilo navaja več kot 60 velikih lakot po 1914. letu v različnih deželah, kot so Grčija, Nizozemska Sovjetska zveza, Nigerija, Čad, Čile, Peru, Bangladeš, Bengalija, Kampučija, Etiopija in Japonska.³ Lakota je ponekod trajala več let in pokosila milijone žrtev.

15, 16. Kakšna oblika pomanjkanja hrane še je danes uničujoča?

¹⁵ Velike lakote so ponavadi res deležne pozornosti svetovne javnosti, toda čez čas minejo in preživeli postopoma spet zaživijo sorazmerno normalno. Toda v dvajsetem stoletju se je razvila nadaljnja, dosti bolj zlovešča oblika lakote. Ni tako očitna in je pogosto prezrta, toda vleče se iz leta v leto. Gre za resno nadlogo, podhranjenost, ki je prizadela petino prebivalcev našega planeta in vsako leto pomori od 13 do 18 milijonov ljudi.⁴

¹⁶ Z drugimi besedami: ta oblika pomanjkanja hrane umori v dveh dneh toliko ljudi, kot jih je pobila eksplozija atomske bombe v Hirošimi. Da, v dveh letih umre več ljudi zaradi posledic lakote, kot pa je bilo ubitih vojakov v prvi in drugi svetovni vojni skupaj. Ali je po letu 1914 bila ’lakota po raznih krajih‘? Da, prav gotovo!

Potresi

17. Kateri rušilni potres se je zgodil kmalu po 1914. letu?

¹⁷ Nekaj mesecev po začetku prve svetovne vojne je 13. januarja 1915 potres prizadel Abruzzi v Italiji in vzel življenje 32610 ljudem. Ta velika nesreča spomni, da bo vojne in lakoto med Jezusovo prisotnostjo spremljalo še nekaj drugega: ”In potresi bodo na raznih krajih.“ Kakor v primeru vojne in lakote, je bil tudi potres v Abruzziju samo ”začetek porodnih bolečin“.a

18. Kako se je spolnila Jezusova prerokba o potresih?

¹⁸ Dvajseto stoletje je stoletje potresov in zahvaljujoč razvoju sredstev obveščanja, je človeštvo zelo dobro seznanjeno s pustošenjem, ki ga povzročajo potresi. Naj jih omenimo samo nekaj: 1920. leta je na Kitajskem umrlo 200000 ljudi; 1923. leta je zaradi potresa na Japonskem umrlo približno 99300 ljudi; 1935. leta je potres zahteval 25000 življenj na območju današnjega Pakistana, v Turčiji pa je bilo 1939. leta 32700 mrtvih. Potres je leta 1970 v Peruju terjal 66800 žrtev. Leta 1976 je potres v Tangšanu na Kitajskem terjal kakih 240000 (po nekaterih ocenah celo 800000) žrtev. Leta 1988 je močan potres v Armeniji zahteval življenja 25000 ljudi.b Res so ’potresi po raznih krajih‘!⁶

’Kuga‘

19. Katero nadaljnjo podrobnost znamenja je napovedal Jezus, ponazoril pa četrti apokaliptični jezdec?

¹⁹ Nadaljnja podrobnost Jezusove prerokbe govori o boleznih. Evagelist Luka je v svojem poročilu zapisal, da je Jezus napovedal ’kužne bolezni na mnogih krajih‘. (Luka 21:11) Tudi to se sklada s preroškim videnjem o štirih apokaliptičnih jezdecih. Četrtemu jezdecu je bilo ime smrt. Upodablja prezgodnjo smrt zaradi številnih vzrokov, tudi zaradi ’kuge in zverin zemlje‘. (Razodetje 6:8)

20. Katera velika epidemija je predstavljala delno spolnitev Jezusove prerokbe o boleznih?

²⁰ V 1918. in 1919. letu je več kot 1000000000 ljudi zbolelo za špansko gripo, umrlo pa jih je prek 20000000. Ta bolezen je pobrala več ljudi kot prva svetovna vojna.⁷ ’Kuga‘ oziroma ”kužne bolezni“ kljub presenetljivemu napredku medicine še naprej pestijo ta rod. Kako to? Revnejše dežele niso vedno deležne koristi znanstvenega napredka. Revni ljudje trpijo in umirajo zaradi bolezni, ki bi se jih dalo ozdraviti, če bi imeli na voljo več denarja.

21, 22. Kako ljudje v bogatih in revnih deželah trpijo zaradi ’kuge‘?

²¹ Po svetu tako kakih 150 milijonov ljudi trpi zaradi malarije. Kakih 200 milijonov jih je okuženih s shistosomiazo (bilharciozo). Chagasova bolezen muči kakih deset milijonov ljudi. Približno 40 milijonov jih trpi zaradi rečne slepote. Akutna diareja vsako leto pomori milijone otrok.⁸ Tuberkuloza in gobavost sta še vedno velika zdravstvena problema. Očitno je, da revno prebivalstvo sveta trpi zaradi ’kužnih bolezni na mnogih krajih‘.

²² Trpijo pa tudi bogati. Gripa na primer prizadene tako bogate kot revne. Leta 1957 je epidemija gripe zahtevala 70000 mrtvih samo v Združenih državah Amerike. V Nemčiji ocenjujejo, da bo kmalu vsaka šesta oseba umrla zaradi raka.⁹ Spolno prenosljive bolezni enako prizadenejo revne in bogate. V Združenih državah Amerike je najpogostejša prenosljiva bolezen gonoreja, ki v nekaterih delih Afrike prizadene 18,9 odstotkov prebivalstva.¹⁰ Med ostale pandemične spolno prenosljive ”kužne bolezni“ spadajo sifilis, klamidije in genitalni herpes.

23. Katera ’kuga‘ je nedavno prišla na naslovne strani časopisov?

²³ V zadnjih letih se je seznamu ’kužnih bolezni‘ pridružila še ’kuga‘ AIDS-a. AIDS je strašna bolezen, saj v času, ko to pišemo, ni videti možnosti za ozdravljenje, število žrtev pa nenehno narašča. Dr. Jonathan Mann, vodja Posebnega programa zoper AIDS (WHO Special Program on AIDS), ki poteka v okviru WHO (Svetovna zdravstvena organizacija), je rekel: ”Ocenjujemo tudi, da je danes po svetu s človeškim imunodeficientnim virusom (HIV) okuženih od pet do deset milijonov ljudi.“¹¹ Po neki objavljeni oceni virus AIDS vsako minuto najde novo žrtev. Prav zares gre za ”kugo“. Kaj pa je s prerokbo o smrtnih slučajih zaradi zverin?

’Zverine zemlje‘

24, 25. (a) O kakšni ’zveri‘ je govoril prerok Ezekijel? (b) Kaj je Jezus dejal za ’zverine‘, ki bodo v času njegove prisotnosti dejavne na zemlji?

²⁴ Dejstvo je, da se divje zveri danes v časopisih omenja takrat, kadar je neka vrsta ogrožena ali domala iztrebljena. ’Zverine zemlje‘ mnogo bolj ogroža človek kot pa one njega. Kljub temu pa v nekaterih deželah divje živali, na primer tigri v Indiji, še vedno pomorijo precej ljudi.

²⁵ Toda Biblija opozarja na drugačno vrsto zveri, ki v zadnjih letih zbujajo resničen strah. Prerok Ezekijel je nasilne ljudi primerjal z zvermi: ”Njeni knezi so kakor plen grabeči volkovi, ki prelivajo kri, v pogubo spravljajo ljudi, da si prisvoje krivičen dobiček.“ (Ezekijel 22:27) Ko je Jezus napovedal ’naraščanje krivice‘, je pravzaprav dejal, da bodo na zemlji v času njegove prisotnosti dejavne take ’zveri‘. (Matej 24:12) Biblijski pisec Pavel dodaja, da bodo ”v poslednjih dneh“ ljudje ”lakomni, . . . razuzdani, divji, brez dobrotljivosti“. (2. Timoteju 3:1-3) Ali to ne velja za čas po letu 1914?

26-28. Katera poročila iz raznih delov sveta kažejo, da se po zemlji klatijo zveri?

²⁶ Prav gotovo. Če živimo v velemestu, domala kjerkoli po svetu, potem to že vemo. Če pa v to dvomimo, razmislimo o naslednjih citatih iz novejših časopisov. Kolumbija: ”Lansko leto je policija poročala, . . . o kakih 10000 umorih in 25000 oboroženih ropih.“ Victoria, Avstralija: ”Močan porast težjih oblik kriminala.“ Združene države Amerike: ”Rekordno število umorov v New Yorku.“ ”Detroit prehitel Gary (Indiana), lansko leto mesto z najvišjim številom umorov — 58 na 100000 prebivalcev.“

²⁷ Zimbabve: ”Umori novorojenčkov so dosegli kritično mejo.“ Brazilija: ”Zločinov in rožljanja z orožjem je toliko, da vesti o nasilju sploh niso več vznemirljive.“ Nova Zelandija: ”Spolni napadi in nasilje so za policijo še naprej največja skrb.“ ”Stopnja nasilja med prebivalci Nove Zelandije je dosegla nivo, ki mu upravičeno lahko rečemo barbarstvo.“ Španija: ”Španija se bori z vedno večjim kriminalom.“ Italija: ”Po zatišju je sicilijanska mafija zopet opozorila nase z valom umorov.“

²⁸ To je samo delček časopisnih poročil, ki so bila objavljena malo pred izidom te knjige. ’Zverine‘ se klatijo po svetu in povzročajo, da ljudje trepetajo za svojo varnost.

Oznanjevanje dobre vesti

29, 30. Kakšna verska situacija v tako imenovanem krščanstvu dokazuje spolnjevanje Jezusove prerokbe?

²⁹ Kako bodo težavni čas Jezusove prisotnosti doživljale religije? Jezus je napovedal, da bo po eni plati prišlo do povečanja verske dejavnosti: ”Nastopilo bo veliko lažnih prerokov in bodo mnoge premotili.“ (Matej 24:11) Po drugi plati pa bo, kot je napovedal, tako imenovano krščanstvo kot celota kaj malo zainteresirano za Boga. ”Ljubezen [bo] pri mnogih ugasnila.“ (Matej 24:12)

³⁰ Te besede nazorno opisujejo stanje v tako imenovanem krščanstvu. Po eni strani večjim cerkvam primanjkuje podpora vernikov. V nekdaj močnih protestantskih državah severne Evrope in Anglije je vera skoraj mrtva. Istočasno se tudi rimskokatoliška cerkev ubada s pomanjkanjem duhovnikov in pojemajočo podporo vernikov. Po drugi plati pa so začele dvigovati glave obrobne religije. Tako uspevajo kulti, zasnovani na vzhodnjaških verah, medtem ko pohlepni televizijski pridigarji zgrinjanjo milijone dolarjev.

31. Katera Jezusova napoved pomaga danes prepoznati prave kristjane?

³¹ Kako pa je s pravim krščanstvom, vero, ki jo je predstavil Jezus in so jo oznanjali njegovi apostoli? V času Jezusove prisotnosti še vedno obstaja, toda kako jo prepoznati? Pravo krščanstvo je prepoznavno po številnih stvareh, ena je omenjena v Jezusovi veliki prerokbi. Pravi kristjani bodo zaposleni s svetovnim oznanjevanjem. Jezus je napovedal: ”Ta evangelij (dobro vest, NW) kraljestva bodo oznanjali po vsem svetu v pričevanje vsem narodom, in takrat pride dovršitev.“ (Matej 24:14)

32. Katera skupina edina spolnjuje Jezusovo prerokbo iz Matejevega evangelija 24:14?

³² To oznanjevanje sedaj poteka v neslutenem obsegu! Verska skupina, imenovana Jehovove priče, danes opravlja najintenzivnejše oznanjevanje v vsej zgodovini krščanstva. (Izaija 43:10, 12) Leta 1919, ko so politično naravnane glavne religije tako imenovanega krščanstva zagovarjale nesrečno Društvo narodov, so se Jehovove priče pripravljale na svetovno akcijo oznanjevanja.

33, 34. V kolikšnem obsegu se po svetu oznanja dobro vest o Kraljestvu?

³³ Takrat je bilo le kakih 10000 Jehovovih prič, toda vedele so kakšno delo je bilo treba opraviti. Pogumno so se lotile naloge oznanjevanja. Vedele so, da je delitev na duhovnike in laike nasprotna tako biblijski zapovedi kot apostolskemu vzoru. Zato so se vse do zadnjega naučile, kako se z bližnjimi pogovarjati o Božjem kraljestvu. Postale so organizacija oznanjevalcev.

³⁴ Sčasoma so tem oznanjevalcem začeli močno nasprotovati. V Evropi so jim nasprotovali raznovrstni totalitarni režimi. V Združenih državah Amerike in Kanadi so imeli pravne težave in napadala jih je drhal. Drugod so morali premagati fanatične verske predsodke in kruto preganjanje tiranskih samodržcev. V minulih letih so se morali boriti z duhom skepticizma in uživaštva. Toda, bili so vztrajni, tako da jih je danes v 212 deželah že več kot tri milijone in pol. Dobra vest o Kraljestvu se še nikoli ni oznanjevala tako obsežno — to pa je presenetljiva spolnitev tega vidika znamenja!

Kaj vse to pomeni?

35. (a) Kako nam spolnitev prerokbe danes pomaga razumeti, da je Biblijo navdihnil Bog? (b) Kaj spolnitev Jezusovega znamenja pomeni za naš čas?

³⁵ Brez dvoma smo priča spolnitve velikega znamenja, ki ga je dal Jezus. To dejstvo dodatno dokazuje, da je Biblijo res navdihnil Bog. Noben človek ne bi mogel tako daleč v prihodnost napovedati, kaj se bo zgodilo v dvajsetem stoletju. Poleg tega pa spolnitev znamenja pomeni, da živimo v času Jezusove prisotnosti in zaključka sedanje stvarnosti. (Matej 24:3) Kaj to pomeni? Kaj je vključeno v Jezusovo prisotnost? Za konec katere stvarnosti gre? Da bi dobili odgovore na ta vprašanja, moramo pregledati še en prepričljiv dokaz navdihnjenosti Biblije — njeno presenetljivo skladnost. O tem bomo razpravljali v nadaljevanju in videli, kako se glavna tema Biblije sedaj bliža spoštovanje zbujajočemu vrhuncu.

[Podčrtne opombe]