Ne prenehajmo delati dobro

»Nikdar ne prenehajmo delati dobro, kajti ob svojem času bomo želi, če ne bomo omagali.« — GALAČANOM 6:9, NS.

 1. Kakšno nalogo je dal Jezus svojim sledilcem?

KAKO izjemno delo opravljajo kristjani kot sestavni del njihovega čaščenja! Njihova dejavnost temelji na nedvoumni zapovedi: »Pojdite torej in pridobivajte mi v učence vse narode, krščujoč jih..., učeč jih, naj izpolnjujejo vse, karkoli sem vam zapovedal. In glejte, jaz sem z vami vse dni do konca sveta.« (Matej 28:19, 20) Sam Jezus Kristus je naročil svojim učencem naj opravijo to svetovno delo.

 2. a) Zakaj lahko rečemo, da je bilo pridobivanje učencev važna in izredna naloga? b) Kakšnemu namenu služi delo pridobivanja učencev?

² Ali ni naloga pridobivanja učencev, ker spada med zadnje Jezusove besede, ki jih je izrekel svojim prvim učencem pred svojim vnebohodom, zelo pomembna naloga? Prav gotovo, kajti z izpolnjevanjem te naloge se rešujejo življenja. (1. Timoteju 4:16) Zaradi tega dejstva je poučevanje izredna dejavnost. Na ta način dobijo osebe, ki prisluhnejo vesti o Kraljestvu, solidno biblijsko izobrazbo, osebe, ki zavzamejo odklonilno stališče, pa so z oznanjevanjem posvarjene. (Luka 10:10, 11) Ta dejavnost je torej prav tako zanesljivo razpoznavno znamenje, kakor je spoštovanje kateregakoli drugega Jezusovega nauka. (Janez 8:31)

 3. a) Kako so Jezusovi učenci reagirali na njegov osebni zgled in na njegovo zapoved? b) H kakšnemu stališču je Jezus spodbujal svoje učence?

³ Kot Veliki učitelj je dal Jezus svojim sledilcem izreden zgled. S tem, ko je oznanjal »dobro vest o Božjem kraljestvu«, je javno poučeval in pridobival učence. (Matej 9:35) Njegovi sledilci, ki so ga posnemali, so prav tako pridobivali učence, kajti pravi učenec je tisti, »ki sprejme in pomaga širiti nauk nekoga drugega«. V začetku je bilo delo pridobivanja učencev omejeno le na Jude in proselite. Ali so Jezusovi sledilci kljub sovražnim reakcijam na tem področju »neprenehoma« izpolnjevali njegovo zapoved in so šli »vedno znova« med ljudi? Da, k »izgubljenim ovcam Izraelove hiše« so hodili tako dolgo, dokler niso leta 36. n. št. postali verni prvi pogani. (Matej 10:5, 6; Apostolska dela 5:42) Bilo je rečeno, da so »napolnili Jeruzalem s svojim naukom«. (Apostolska dela 5:28) Niso odnehali, ampak so zvesto izvrševali svoje izredno delo.

»Njiva je svet«

 4. S kakšnim stališčem so Jezusovi učenci pristopili k svoji razširjeni nalogi?

⁴ Jezus je pojasnil, da obsega njiva ali področje »vse narode«. (Matej 28:19) V priliki o sejanju semena Kraljestva je dejal: »Njiva pa je svet.« (Matej 13:38) Torej naj bi bili kristjani po vsem svetu njegove »priče« za Kraljestvo. Odslej naj bi »vedno znova« šli med ljudi vse »do najbolj oddaljenih delov zemlje«. (Apostolska dela 1:8, NS) Apostol Pavel »je bil ves navdušen za Božjo besedo in je pričeval Judom«, in prepričani smo lahko, da je to veljalo tudi za ostale kristjane. (Apostolska dela 18:5)

 5. Kako je Jezus prikazal, da od svojih učcncev pričakuje, da bodo vse do konca sedanjega sestava stvari marljivo zaposleni z delom pričevanja?

⁵ Jezus je od kristjanov pričakoval, da bodo do konca sedanjega sestava stvari intenzivno zaposleni z delom pričevanja. To je razvidno iz njegove prerokbe o krščanski službi in o področju, ki ga bo ta obsegala. Rekel je: »In ta dobra vest o kraljestvu se bo oznanjevala po vsej naseljeni zemlji, v pričevanje vsem narodom in tedaj bo prišel konec« (Matej 24:14, NS)

 6. Kako dolgo naj bi opravljali delo oznanjevanja Kraljestva in kako naj bi to vplivalo na naše stališče do tega dela?

⁶ Ko je zapovedal, naj se po vsem svetu oznanjuje Kraljestvo in pridobiva učence, je Jezus vedel, da bo to izredno delo nekega dne doseglo svoj vrhunec, enako kot ga je doseglo na judejskem polju. Vendar bo izpolnilo svoj namen. Rekel je: »In tedaj bo prišel konec«. Zato Jehovine priče samozavestno in z veseljem vse do konca nadaljujejo z izvrševanjem tega dela, ki jim je bilo zaupano. To jim danes pomaga vztrajati pri delu, vse dokler ne bo končano.

Kako opraviti delo

 7. Katera tema je bila značilna za Jezusovo službo oznanjevanja in službo njegovih učencev?

⁷ Jezus je svoje prve učence poučil, kako naj opravljajo svojo javno službo. Goreče so se odzvali njegovemu ukazu: »Pojdite«. Ko jih je usposabljal za delo oznanjevanja, jim je Jezus dejal: »Hodeč pa oznanjujte in pravite: ‚Približalo se je nebeško kraljestvo‘« (Matej 10:7) Tako je njihova vest vsebovala isto temo o Kraljestvu, ki je bila značilna za njegovo službo. To je bila dobra vest za odkritosrčne ljudi. Ali je Jezus prenehal s svojo službo, ko so z delom pričeli njegovi sledilci? Ne, kajti, »ko je Jezus končal naročila svojim dvanajsterim učencem, je šel od tam naprej učit in oznanjevat po njihovih mestih«. (Matej 11:1, JP)

 8. a) Kje in kako naj bi se oznanjevalci Kraljestva pogovarjali z ljudmi? b) Zakaj je primerno, da se z ljudmi o dobri vesti pogovarjamo na njihovih domovih? c) Katere prednosti so povezane s tem, če stanovalca primerno pozdravimo?

⁸ Kje in kako naj bi ti oznanjevalci Kraljestva pričeli pogovor z ljudmi? Jezus jim je svetoval: »Ko pa pridete v hišo, pozdravite jo.« (Matej 10:12) Ko se s stanovalcem pogovarjamo o dobri vesti v njegovi hiši, ga to počasti in mu da priložnost, da lahko posluša dobro vest v svojem domačem okolju. Običajne in splošno priznane oblike pozdravljanja ne omogočajo le, da pričnemo pogovor na vljuden in obziren način, ampak lahko prijazen in veder pozdrav prispeva h temu, da smo pri ljudeh dobrodošli, čeprav smo prišli nepovabljeni. (Primerjaj Matej 28:9; Luka 1:28.) Nadalje nam ton sogovornikovega glasu in njegov odgovor lahko mnogo povesta o njegovem stališču. To bi moral upoštevati preden nadaljuješ pogovor, saj ti bo to omogočilo, da boš svoje pripombe lahko bolje prilagodil stanovalčevim potrebam. (Primerjaj Apostolska dela 22:1, 2; 23:6.)

 9. Kaj pokaže, da ne bodo vsi cenili vesti o Kraljestvu in kako naj bi se Jezusovi učenci obnašali do tistih, ki ne kažejo zanimanja?

⁹ Jezus je svojim učencem jasno povedal, da ne bodo vsi ljudje na njihovem področju reagirali pozitivno. Dejal je: »V katerokoli mesto ali vas pa pridete, poizvedite, kdo v njej je vreden.« V kolikor bi vsi sprejeli vest o Kraljestvu, bi bilo »poizvedovanje« nepotrebno. Kako pa naj bi se obnašali do tistih, ki jih dobra vest ne zanima? »In če vas kdo ne sprejme in tudi ne posluša besed vaših, odidite iz tiste hiše ali tistega mesta in otresite prah z nog svojih.« To pomeni, naj odidejo v miru, vse drugo pa prepustijo Jehovini sodbi. (Matej 10:11, 14)

Današnja situacija

10. Kaj so nekateri dejali o delu oznanjevanja Kraljestva, ki ga opravljajo Jehovine priče?

¹⁰ Zvesti svoji krščanski nalogi, so Jehovine priče ponesli vest o Kraljestvu po vsem svetu. A. P. Wisse, novinar iz Nizozemske, je pripomnil: »Razlikujejo se od drugih ljudi. Ta razlika je delno vidna tudi iz rezultatov njihovega gorečega oznanjevanja. Krščanstvo zanje ni religija s katedralami in farani, ki imajo v njih svoja stalna sedišča in od katerih religija ne zahteva mnogo več kot to, da poslušajo. Z enako odkritosrčnostjo kot apostol Pavel, govorijo z vsakim, ki jim prisluhne.« Bog Jehova je takšno gorečnost nedvomno blagoslovil.

11., 12. a) Kakšni rezultati so bili v zadnjem času doseženi v službi oznanjevanja? b) Kaj se, medtem ko se mi števično množimo, dogaja na področjih kjer oznanjujemo? c) Kakšna vprašanja se pojavljajo?

¹¹ Preko 3 000 000 oznanjevalcev sedaj goreče deluje v 210 deželah in otokih. Opazen je velik prirastek novih učencev. V preteklih sedmih letih se je namreč krstilo 1 246 204 oseb. Očitno je, da Jehova blagoslavlja ta marljiv trud. (Izaija 60:8—10, 22) V najmanj 40 deželah in otokih pride na enega oznanjevalca 300 prebivalcev ali manj, kar pomeni ena priča na 100 gospodinjstev! V posameznih predelih nekaterih držav kot na primer v Kanadi in na otoku Guadeolupe obstajajo pokrajine, kjer na področju skupščine pride povprečno ena priča na 45 do 50 prebivalcev, kar pomeni, da lahko en oznanjevalec obišče največ 15 stanovanj! Mnoga takšna področja obdelajo oznanjevalci vsak mesec. Celo v deželah, kjer je razmerje večje, so nekatera mestna področja zelo pogosto obdelana. V Seulu, v republiki Koreji, so na primer nekatera mestna področja obdelana vsakih pet dni! Ker naše število stalno narašča in ker se vedno več Prič odloči za pomožno pionirsko službo, se bomo vedno pogosteje oglasili pri ljudeh. Ali lahko zaradi tega nastanejo problemi?

¹² Priznati moramo, da se v nekaterih področjih pojavljajo problemi, tako za Jehovine priče, kakor tudi za tiste, ki jih obiskujemo. V mnogih deželah vedno večja brezbrižnost največ prispeva k nastanku teh problemov. Ali bomo zaradi tega, ker nas je vedno več, postopoma prenehali s tem izrednim delom? Ali bomo prišli do zaključka, da je naše delo že skoraj opravljeno in smo že ‚poiskali‘ vse, ki se bodo odzvali in postali učenci? Ali tebe osebno utruja, ker vedno znova govoriš istim nesprejemljivim osebam, ali postaneš zaradi tega celo razočaran? Kaj lahko storimo, da bi obdržali izvrsten nivo našega delovanja?

Ohraniti pravilno stališče

13., 14. a) Kako naj bi gledali na okoliščine, ko je vedno več področij pogosto obdelanih? b) Zakaj ne dovolimo, da bi nas prestrašili tisti, ki so »neodzivni«? c) Kako lahko posnemamo primer apostolov, kadar naletimo na osebe, ki na naše obiske reagirajo z jezo?

¹³ Rešitev problema je v glavnem odvisna od tega, kakšno stališče imamo kot Jehovine priče. Na zadevo vedno glejmo z njene svetle strani. Medtem ko se naše delo bliža svojemu vrhuncu, bodo zaradi bolj ugodnega razmerja med oznanjevalci in prebivalci nekatera področja obdelovana vedno bolj pogosto. Toda ali nismo prosili za to? (2. Tesaloničanom 3:1) To, kar danes vidimo, naj bi nas razveselilo in nas prepričalo, da živimo v zaključni fazi dela pridobivanja učencev! Kraljestvo se oznanjuje, kakor je to napovedal Jezus. Celo tam, kjer ‚naših besed ne poslušajo‘, so ljudje posvarjeni zaradi našega oznanjevanja Kraljestva. Zapomni si, poleg pridobivanja učencev oznanjamo tudi dobro vest »v pričevanje«. (Matej 10:14; 24:14)

¹⁴ Razen tega moramo pričakovati, da se bo, medtem ko se približuje konec, večalo tudi število tistih, ki vest o Kraljestvu odklanjajo. Tega, da bodo obstajali ljudje, ki »ne slišijo« in katerih srca so »nesprejemljiva«, ne pokazujejo le jasne napovedi, ampak potrjujejo tudi izkušnje Jezusa Kristusa in apostola Pavla. Zato moramo sedaj paziti, da ne bi mi zanemarili naše naloge. Toda celo k tistim, ki se nočejo odzvati, moramo iti »vedno znova«. (Izaija 6:9—11; Matej 13:14, 15; Pregovori 10:21) Res je potreben pogum, da gremo vedno znova k osebam, ki na naše obiske reagirajo z jezo. Toda nobena situacija, ki bi se pojavila kjerkoli na področju, ne sme povzročiti, da bi ‚prenehali govoriti‘, temveč bi naj, podobno kot apostol Pavel, prosili za srčnost, da bi lahko kljub jeznim in sovražnim reakcijam še naprej »govorili«, dokler delo ne bo končano. (Apostolska dela 4:18—20, 24—31)

15. K čemu nas spodbujajo besede iz Galačanom 6:9 in kako naj bi to vplivalo na naše stališčc do obiskovanja naših bližnjih z dobro vestjo?

¹⁵ Na vseh naših področjih v glavnem živita dve vrsti ljudi: takšni, ki se trenutno zanimajo, in takšni, ki ne kažejo interesa. Zato nam ne preostane ničesar drugega, kakor da ‚poiščemo tiste, ki so vredni‘. To spada med mnoga druga čudovita dela, ki naj bi jih delali kot kristjani, in s tem pokazali našo ljubezen in lojalnost do Jehove. Zato »nikdar ne prenehajmo delati dobro, kajti ob svojem času bomo želi, če ne bomo omagali«. (Galačanom 6:9, NS) Ker živimo tako blizu konca sedanjega sestava stvari, nikakor ne smemo odnehati ali se utruditi, ampak moramo naše bližnje še naprej obiskovati z dobro vestjo o Kraljestvu. Jehova še ni rekel, da je delo končano.

Zakaj moramo še »naprej govoriti«

16. a) Zaradi kakšnih okoliščin se lahko na našem področju spremeni odziv ljudi? b) Navedi nekaj krajevnih primerov glede spremenjenega odziva ljudi na področju.

¹⁶ Misel na to, da pride lojalnost do Jehove do izraza z gorečim oznanjevanjem Kraljestva, nam bo prav tako pomagala ohraniti pravilno stališče. Razen tega se na naših področjih vedno znova dogajajo razne spremembe. Nekateri ljudje se preselijo ali pa se spremenijo njihove razmere. Morda ob našem zadnjem obisku niso pokazali zanimanja, toda medtem lahko razne okoliščine, kot na primer izguba delovnega mesta, smrt sorodnika, pomembne spremembe v odnosih med supersilama ali resna bolezen, povzročijo, da bodo pri našem naslednjem obisku sprejemljivejši. Drugi so morda izvedeli, da je nek njihov prijatelj ali sorodnik postal Jehovina priča in želijo od nas izvedeti, kako lahko naša verska stališča privedejo do takšnih sprememb.

17. Kako reagirajo nekateri na vest o Kraljestvu? Navedi nekaj krajevnih primerov.

¹⁷ Pomisli tudi na to, da imajo mnogi, ki so v zadnjih letih odrasli, danes svoje družine in življenje jemljejo bolj resno, morda si postavljajo vprašanja, na katera lahko odgovori le Božja beseda. Neka mlada mati je povabila Priči v stanovanje in dejala: ‚Kot deklica nisem mogla nikoli razumeti, zakaj je moja mati odslovila Jehovine priče in jim rekla, da ni zainteresirana, ko vi vendar želite le govoriti o Bibliji. Zato sem sklenila, da bom, ko odrastem, se poročim in bom imela svoje stanovanje, povabila Jehovine priče in jih prosila, da mi pojasnijo Biblijo.‘

18. Kako spremembe na religioznem prizorišču vplivajo na področje, kjer oznanjamo in poučujemo?

¹⁸ Ali si opazil, da si nekatere osebe, ki se leta niso hotele pogovarjati z nami in so mislile, da so »rešene«, sedaj postavljajo iskrena vprašanja? Zakaj? Ker se je spremenilo njihovo versko razmišljanje. Kot sami izjavljajo, jih je precej streznila in osupnila politična dejavnost nekaterih uglednih televizijskih pridigarjev, katerim so nekoč zaupali, kakor tudi odkritja v zvezi z njihovim nemoralnim načinom življenja in poneverbami cerkvenega denarja. Najverjetneje se bo medtem, ko se bodo razmere v Babilonu velikem do časa njegovega uničenja še poslabšale, zgodilo še marsikaj podobnega. (Razodetje 18:1—8)

19., 20. Zaradi česa ne bi smeli biti malodušni, ko vedno znova obiskujemo ljudi, ki odklanjajo dobro vest?

¹⁹ Vsekakor ne smemo dovoliti, da bi nam nedovzetnost večine ljudi vzela pogum. Tudi potem, ko se poslovimo, nas verjetno ne pozabijo tako hitro. Ko sta v Kanadi dve Jehovini priči obiskali neko ženo, je dala precej jasno vedeti, da je to ne zanima. Kasneje je pričela razmišljati o tem, kar sta ji priči povedali, in želela ju je poiskati, da bi jima postavila nekaj vprašanj. Sedla je v avtomobil in iskala priči po vsej soseščini, vendar ju ni mogla več najti. Ali je odnehala? Ne, odpeljala se je k prijateljici in se pozanimala, ali sta priči bili pri njej. Priči sicer nista bili tam, vendar ji je prijateljica povedala, da dela skupaj z neko Jehovino pričo, in obljubila ji je, da jo bo seznanila z njo. Sestra je zainteresirano žensko večkrat obiskala in ta je ob teh priložnostih povabila k sebi mnoge prijateljice, sosede, sorodnike in sodelavce. Včasih je bilo prisotnih tudi po 15 oseb in sestra je oddala kakšnih 430 knjig in Biblij ter 2015 časopisov.

²⁰ Mnogi cenijo naše obiske. V pismu, naslovljenem na podružnico Skupnosti, je neka ženska napisala: »Rada bi se vam zahvalila, da ste pripadnikom vaše verske skupnosti vlili tako veliko srčno vdanost. Hvala za to, da prihajate... in želite deliti Gospodovo ljubezen z drugimi. To preprosto dejanje drugim zelo veliko pomeni. ... Nekateri so sicer morda kruti, drugi brezbrižni, ostali pa so sprejemljivi, ... toda neverjetno dobro de, če pride nekdo in te spomni na duhovne stvari. Všeč mi je, da se ljudje med seboj pogovarjajo o Bogu. V nekem drugem pismu nas je neki stanovalec prosil, ‚naj ne odnehamo‘, ne glede na to, kako se ljudje obnašajo do nas. »Nikdar ne prenehajmo delati dobro, kajti ob svojem času bomo želi, če ne bomo omagali.« (Galačanom 6:9, NS) To delo priznava in blagoslavlja Jehova in z našim sodelovanjem pri njem bomo dokazali našo ljubezen do njega in naših bližnjih. (Matej 22:37—39) Zato ga dokončajmo. (Primerjaj Filipljanom 1:6.)

21. a) Kaj je verjetno vzrok temu, da nam izgleda težko vedno znova oditi v pogosto obdelana področja? b) O čem bomo govorili v naslednjem članku?

²¹ Toda pogledati bi morali v oči tudi dejstvu, da niso vedno ljudje vzrok temu, da izgleda pogosto obdelovanje področij težavno. Včasih smo temu krivi sami. Ali pričnemo delati z negativnimi predstavami, z mislijo, da že tako poznamo vse ljudi in že vnaprej vemo, kako bodo reagirali? To lahko vpliva na naše stališče in verjetno tudi na ton našega glasu in izraz našega obraza. Ali še vedno uporabljamo iste metode in besede, ki smo jih uporabljali že pred leti? Ker se je v našem področju medtem marsikaj spremenilo, morda te iste besede, s katerimi smo prej imeli uspeh, ne bodo zbudile zanimanja pri tistih, ki so ‚vredni‘. Morda moramo ravnati drugače in gledati na naše delovanje iz novega zornega kota. V naslednjem članku bomo izvedeli, kaj lahko storimo, da ne bi ‚prenehali‘, ampak bomo ‚ob svojem času želi‘.

Ali lahko pojasniš?

◻ Zakaj ne smemo »prenehati« obiskovati naših bližnjih z dobro vestjo?

◻ Kdo nam je zapovedal pridobivati učence na način, kot to delamo mi, in katere so temeljne značilnosti te metode?

◻ Kakšna situacija je nastala v mnogih področjih in kaj nam bo pomagalo ohraniti pravilno stališče glede na te razmere?

◻ Zakaj naj bi »še naprej govorili« dobro vest?

[Okvir na strani 23]

Z OZNANJEVANJEM KRALJESTVA NE BOMO »PRENEHALI«, ČE BOMO OHRANILI V MISLIH,

◻ kdo nam je dal to nalogo in navodila o tem, kako jo naj izvršimo,

◻ da Jehova blagoslavlja to, kar je bilo doslej narejeno po vsem svetu,

◻ da moramo kljub ‚neodzivnim‘ posameznikom ohraniti pravilno stališče,

◻ da moramo moliti za to, da bi lahko, kakor apostoli, »še naprej govorili«.