Sporočilo, ki ga moramo oznanjevati

Jehova je že dolgo pred krščansko dobo zvestemu Abrahamu povedal za pripravo, po kateri bodo blagoslovljeni »vsi narodi zemlje«. (1. Mojz. 22:18) Prav tako je navdihnil Salomona, da je pisal o temeljni zahtevi, ki velja za vse ljudi: »Boj se [pravega, NW] Boga in izpolnjuj njegove zapovedi, kajti to je za človeka vse!« (Prop. 12:13, SSP) Toda kako naj bi ljudje iz vseh narodov izvedeli to?

Res je, da so se vedno našli ljudje, ki so Božji besedi verjeli, vendar Biblija pokaže, da naj bi se intenzivno svetovno oznanjevanje, pri katerem bi z dobro novico res dosegli vse narode, začelo šele v ‚Gospodovem dnevu‘. Ta se je pričel leta 1914. (Raz. 1:10) Glede tega časa je bilo v Razodetju 14:6, 7 napovedano, da se bo pod angelskim vodstvom opravljalo življenjsko pomembno oznanjevanje »vsakemu narodu in rodu in jeziku in ljudstvu«. Spodbujalo se jih bo: »Bojte se Boga in dajte mu slavo, kajti prišla je ura sodbe njegove; in molite njega, ki je naredil nebo in zemljo in morje in studence vodá.« Bog je tisti, ki želi, da bi se to sporočilo razglasilo. Mi pa imamo prednost, da pri tem delu sodelujemo.

‚Pravi Bog.‘ Jehova je besede »Vi ste moje priče« izrekel med razpravo o vprašanju božanskosti. (Iza. 43:10, SSP) Sporočilo, ki ga je treba razglasiti, ne govori zgolj o tem, da bi ljudje morali biti pripadniki kakšne vere ali pa verjeti v boga. Ljudem je treba dati priložnost, da spoznajo, da je pravi Bog le tisti, ki je ustvaril nebesa in zemljo. (Iza. 45:5, 18, 21, 22; Jan. 17:3) Samo pravi Bog lahko zanesljivo napove prihodnost. In mi imamo prednost opozarjati, da se bo, tako kot se je Jehovova beseda izpolnila v preteklosti, zagotovo uresničilo tudi vse tisto, kar je Jehova obljubil za prihodnost. (Joz. 23:14; Iza. 55:10, 11)

Mnogi, ki jim pričujemo, seveda častijo druge bogove ali pa trdijo, da ne častijo nobenega boga. Da bi nam takšni ljudje prisluhnili, bomo morda morali pričeti pogovor o čem, kar nam je skupnega. Pri tem nam lahko koristi zgled, zapisan v Dejanjih apostolov 17:22–31. Opaziš lahko, da je apostol Pavel, čeprav je bil takten, jasno povedal, da so vsi ljudje odgovorni Bogu, Stvarniku nebes in zemlje.

Razglašati Božje ime. Ljudi vsekakor seznanjaj s tem, kako je pravemu Bogu ime. Jehova ima svoje ime rad. (2. Mojz. 3:15; Iza. 42:8; oboje NW) Hoče, da bi ljudje to ime poznali. Poskrbel je, da je njegovo sijajno ime v Bibliji omenjeno več kot 7000-krat. Mi pa smo odgovorni, da ljudem to ime predstavljamo. (5. Mojz. 4:35)

Prihodnji življenjski obeti vseh ljudi so odvisni od tega, ali poznajo Jehova in ga kličejo v veri. (Joel 2:32; Mal. 3:16; 2. Tes. 1:8) Toda večina Jehova ne pozna. Med temi je veliko takšnih, ki trdijo, da častijo biblijskega Boga. Tudi če imajo Biblijo in jo berejo, Božjega osebnega imena morda vseeno ne poznajo, ker je bilo iz mnogih sodobnih prevodov odstranjeno. Nekateri o imenu Jehova vedo le to, da so jim njihovi verski voditelji naročili, naj ga ne uporabljajo.

Kako bi lahko ljudi seznanili z Božjim imenom? Najučinkovitejše je, če jim ga pokažemo v Bibliji – po možnosti v njihovem lastnem izvodu. V nekaterih prevodih se to ime pojavlja več tisočkrat. V drugih pa je morda zapisano le v Psalmu 83:18 ali v Drugi Mojzesovi knjigi 6:3–6 oziroma v podčrtni opombi k Drugi Mojzesovi knjigi 3:14 ali 6:3. V številnih prevodih so tam, kjer se v izvirnem besedilu pojavlja Božje osebno ime, z drugačno obliko črk napisani nadomestni izrazi, kot sta »Gospod« in »Bog«. Tam, kjer so novodobni prevajalci Božje osebno ime odstranili iz celotne Biblije, lahko morda uporabiš kakšen starejši biblijski prevod, da bi ljudem prikazal, kaj so ti prevajalci naredili. V nekaterih deželah bi lahko morda opozoril na to, da se Božje ime pojavlja v verskih hvalnicah ali pa da je napisano na kakšni javni stavbi.

Besede iz Jeremija 10:10–13, NW, lahko učinkovito uporabimo tudi pri tistih, ki častijo druge bogove. Te vrstice poleg tega, da omenjajo Božje ime, tudi jasno razložijo, kdo Bog je.

Imena Jehova ne skrivaj za označbami, kot sta »Bog« in »Gospod«, kakor to počne tako imenovano krščanstvo. To sicer ne pomeni, da moraš Božje ime omeniti na začetku vsakega pogovora. Nekateri bi namreč zaradi predsodkov razpravo enostavno končali. Toda ko boš postavil temelj za pogovor, se Božjega imena ne obotavljaj uporabljati.

Omembe vredno je, da je v Bibliji Božje osebno ime omenjeno pogosteje kot vsi drugi nazivi, denimo »Gospod« in »Bog«, skupaj. Kljub temu biblijski pisci niso skušali Božjega imena uporabiti kar v vsakem stavku. Uporabljali so ga naravno, spontano in spoštljivo. To je dober vzorec za posnemanje.

Oseba za tem imenom. Čeprav je to, da ima Bog osebno ime, že samo po sebi pomembna resnica, je to šele začetek.

Da bi ljudje Jehova ljubili in ga klicali v veri, morajo spoznati, kakšen Bog je. Ko je Jehova na gori Sinaj Mojzesu razodel svoje ime, je naredil veliko več, kot le ponovil besedo »Jehova«. Opozoril je na nekatere od svojih izjemnih lastnosti. (2. Mojz. 34:6, 7, NW) Po tem zgledu naj bi ravnali tudi mi.

Ko boš govoril o blagoslovih Kraljestva, bodisi da boš pričeval novozainteresiranim ljudem ali imel govore v občini, opozori na to, kaj ti blagoslovi govorijo o Bogu, ki vse to obljublja. Ko boš omenjal njegove zapovedi, poudari modrost in ljubezen, ki se kažeta v njih. Pojasni, da nam Božje zahteve niso v breme, temveč so namenjene temu, da bi nam koristile. (Iza. 48:17, 18; Miha 6:8) Pokaži, kako vsak Jehovov izraz moči razkriva nekaj o njegovi osebnosti, njegovih merilih, njegovem namenu. Opozori na to, kako uravnovešeno Jehova odseva svoje lastnosti. Naj ljudje slišijo, kaj osebno čutiš glede Jehova. S svojo ljubeznijo do Jehova boš lahko takšno ljubezen prebudil tudi pri drugih.

To nujno sporočilo za današnje dni vsem ljudem prigovarja, naj se Boga bojijo. Z našimi besedami bi si morali prizadevati spodbujati takšen strah pred Bogom. To je zdrav strah, strahospoštovanje oziroma globoko spoštovanje do Jehova. (Ps. 89:7, NW) K temu spada to, da se zavedamo, da je Jehova vrhovni Sodnik in da je naše prihodnje življenje odvisno od tega, ali nas on odobrava. (Luk. 12:5; Rim. 14:12) Torej je takšen strah povezan z globoko ljubeznijo do njega in potemtakem tudi z močno željo, da bi mu ugajali. (5. Mojz. 10:12, 13) Strah pred Bogom nas prav tako vzgibava, da sovražimo slabo, da ubogamo Božje zapovedi in ga častimo z nerazdeljenim srcem. (5. Mojz. 5:29; 1. let. 28:9; Preg. 8:13) Varuje nas pred tem, da bi skušali služiti Bogu in obenem ljubiti to, kar je v svetu. (1. Jan. 2:15–17)

Božje ime je ‚močan stolp‘. Ljudje, ki resnično spoznajo Jehova, so močno zaščiteni. Takšne zaščite niso deležni zgolj zato, ker uporabljajo njegovo osebno ime ali znajo našteti nekatere njegove lastnosti, temveč zato, ker vanj zaupajo. O takšnih ljudeh v Pregovorih 18:10 piše: »Stolp močan je ime GOSPODOVO: tja priteče pravični in je na varnem.«

Izkoristi vsako priložnost, da bi druge spodbudil k temu, naj zaupajo v Jehova. (Ps. 37:3; Preg. 3:5, 6; oboje SSP) Takšno zaupanje odseva vero v Jehova in v njegove obljube. (Heb. 11:6) Če bodo ljudje ‚Jehovovo ime klicali‘ zato, ker bodo vedeli, da je on Vesoljni suveren, če bodo imeli radi njegove poti in popolnoma verjeli v to, da lahko le on priskrbi resnično rešitev, potem – nam zagotavlja Božja Beseda – bodo rešeni. (Rim. 10:13, 14, NW) Ko boš druge poučeval, jim pomagaj, da bodo takšno vero razvijali v vseh vidikih življenja.

Mnogi se spoprijemajo z velikimi osebnimi težavami. Morda ne vidijo izhoda iz njih. Spodbudi jih, naj spoznajo Jehovove poti, zaupajo v Jehova in to, kar se učijo, tudi udejanjajo. (Ps. 25:5) Spodbudi jih, naj Boga v molitvi iskreno prosijo za pomoč in se mu zahvaljujejo za njegove blagoslove. (Fil. 4:6, 7) Ko bodo Jehova spoznali, pa ne le z branjem določenih biblijskih vrstic, temveč tudi s tem, da bodo v lastnem življenju doživeli izpolnitev njegovih obljub, bodo deležni varnosti, ki izhaja iz resničnega razumevanja tega, kaj ime Jehova pomeni. (Ps. 34:8; Jer. 17:7, 8)

Dobro izkoristi vsako priložnost, da bi ljudem pomagal doumeti, kako modro je imeti strah pred pravim Bogom, Jehovom, in izpolnjevati njegove zapovedi.

JEZUS KRISTUS je po vstajenju, in preden se je vrnil v nebesa, svojim učencem dal naslednje napotke: »Boste moje priče [. . .] do skrajnih mej sveta.« (Dej. 1:8, SSP) Današnji zvestovdani Božji služabniki so opisani kot tisti, ki »pričujejo za Jezusa«. (Raz. 12:17, EI) Kako marljivo pričuješ zanj?

Mnogi, ki iskreno pravijo, da verjamejo v Jezusa, ne vedo nič o njegovem predčloveškem obstoju. Ne zavedajo se tega, da je bil takrat, ko je bil na zemlji, v resnici človek. Ne doumevajo, kaj pomeni to, da je Božji Sin. Zelo malo vedo o tem, kakšno vlogo ima pri izpolnitvi Božjega namena. Ne vedo, kaj dela sedaj, in se ne zavedajo, kako bo na njihovo življenje vplivalo to, kar bo storil v prihodnosti. Morda celo zmotno menijo, da Jehovove priče v Jezusa ne verjamemo. Imamo prednost, da si prizadevamo prikazati, kako je s tem v resnici.

Zopet drugi pa ne verjamejo, da je kdo, kot je v Bibliji opisani Jezus, sploh živel. Nekateri imajo Jezusa zgolj za velikega človeka. Mnogi odklanjajo zamisel, da je Božji Sin. ‚Pričevati za Jezusa‘ med takšnimi ljudmi terja veliko truda, potrpežljivosti in taktnosti.

Naj tvoji poslušalci na Jezusa Kristusa gledajo tako ali drugače, ga morajo spoznati, če želijo imeti korist od Božje priprave za večno življenje. (Jan. 17:3) Bog je jasno povedal, kaj želi, namreč da vsi živeči ‚pripoznajo, da je Jezus Kristus Gospod,‘ in se podredijo njegovi avtoriteti. (Fil. 2:9–11) Zato se takrat, ko srečamo ljudi z močnim, toda napačnim prepričanjem oziroma z očitnimi predsodki, razpravi o tem vprašanju ne moremo kar ogniti. Včasih lahko o Jezusu Kristusu govorimo brez zadržkov, celo na prvem obisku, kdaj drugič pa moramo morda previdno omeniti kaj, s čimer bomo poslušalcem pomagali, da bodo o njem začeli pravilno razmišljati. Morda moramo razmisliti tudi o tem, kako bomo na prihodnjih obiskih predstavili dodatne vidike te teme. Vendar pa o vsem, kar spada k temu, mogoče ne bomo mogli razpravljati, dokler s človekom ne bomo vodili biblijskega pouka na domu. (1. Tim. 2:3–7)

Jezusova nadvse pomembna vloga v Božjem namenu. Ljudem moramo pomagati doumeti, da je brez vere v Jezusa Kristusa, glede na to, da je on »pot« in da ‚nihče ne pride k Očetu razen po njem‘, nemogoče biti v priznanem odnosu z Bogom. (Jan. 14:6) Če človek ne bo doumel pomembne vloge, ki jo je Jehova namenil svojemu prvorojenemu Sinu, ne bo mogel razumeti Biblije. Zakaj ne? Ker je Jehova tega Sina naredil za glavni lik pri uresničevanju vseh svojih namenov. (Kol. 1:17–20) Biblijske prerokbe se osredotočajo na to dejstvo. (Raz. 19:10) Jezus Kristus je tisti, po katerem je poskrbljeno za rešitev vseh problemov, ki so posledica Satanovega upora in Adamovega greha. (Heb. 2:5–9, 14, 15)

Da bi človek doumel Kristusovo vlogo, se mora zavedati, da je človeštvo v žalostnem stanju, iz katerega se samo ne more rešiti. Vsi smo rojeni v grehu. V življenju lahko ta na nas različno vpliva. Vendar pa se prej ali slej konča s smrtjo. (Rim. 3:23; 5:12) S tistimi, ki jim pričuješ, razpravljaj o tem dejstvu. Zatem pa opozori na to, da je Jehova po odkupni žrtvi Jezusa Kristusa tistim, ki v to pripravo verujejo, ljubeče omogočil osvoboditev izpod greha in smrti. (Mar. 10:45; Heb. 2:9) Tako dobijo možnost, da bi živeli večno v popolnosti. (Jan. 3:16, 36) To ni mogoče doseči na noben drug način. (Dej. 4:12) Ko boš poučeval, bodisi zasebno bodisi v občini, teh dejstev nikar zgolj ne navajaj. Pri poslušalcih prijazno in potrpežljivo vzbujaj hvaležnost za Kristusovo vlogo Odrešenika. Če bo človek to pripravo cenil, bo to lahko močno vplivalo na njegovo stališče, vedenje in cilje v življenju. (2. Kor. 5:14, 15)

Jezus je seveda svoje življenje žrtvoval le enkrat. (Heb. 9:28) Vendar pa sedaj dejavno služi kot Veliki duhovnik. Drugim pomagaj razumeti, kaj to pomeni. Ali so zaradi neprijaznosti ljudi, ki jih obkrožajo, pod stresom, razočarani, trpijo oziroma imajo zato probleme? Jezus je kot človek vse to doživljal. Ve, kako se počutimo. Ali zaradi nepopolnosti čutimo, da potrebujemo Božje usmiljenje? Če Boga na podlagi Jezusove žrtve v molitvi prosimo za odpuščanje, Jezus deluje kot ‚pomočnik pri Očetu‘ (NW). Sočutno »prosi za nas«. (1. Jan. 2:1, 2; Rim. 8:34) Na podlagi Jezusove žrtve in njegove službe, ki jo opravlja kot Veliki duhovnik, se lahko približamo Jehovovemu »prestolu nezaslužene dobrotljivosti« (NW), da bi pravočasno prejeli pomoč. (Heb. 4:15, 16) Čeprav smo nepopolni, nam pomoč, ki jo prejemamo od Jezusa kot Velikega duhovnika, omogoča, da Bogu služimo s čisto vestjo. (Heb. 9:13, 14)

Poleg tega ima Jezus veliko avtoriteto tudi kot od Boga imenovani Glava krščanske občine. (Mat. 28:18; Efež. 1:22, 23) Kot takšen daje skladno z Božjo voljo potrebne smernice. Ko boš druge poučeval, jim pomagaj razumeti, da je Glava občine Jezus Kristus, ne pa kak človek. (Mat. 23:10) Zainteresirane posameznike prični že takoj, ko prideš z njimi v stik, vabiti na shode krajevne občine, na katerih preučujemo Biblijo s pomočjo gradiva, ki ga daje »zvesti in preudarni suženj«. Pojasni jim ne le to, kdo je »suženj«, temveč tudi, kdo je Gospodar, tako da se bodo začeli zavedati Jezusovega glavarstva. (Mat. 24:45–47, NW) Predstavi jim starešine in pojasni, katerim svetopisemskim pogojem morajo ti ustrezati. (1. Tim. 3:1–7; Titu 1:5–9) Opozori na to, da občina ne pripada starešinam, ampak da nam ti možje pomagajo hoditi po stopinjah Jezusa Kristusa. (Dej. 20:28; Efež. 4:16; 1. Pet. 5:2, 3) Tem zainteresiranim pomagaj uvideti, da pod Kristusovim glavarstvom deluje organizirana, svetovna skupnost.

Iz evangelijev izvemo, da so Jezusa, ko je ta malo pred svojo smrtjo vstopil v Jeruzalem, njegovi učenci pozdravili kot ‚kralja, ki prihaja v imenu Gospodovem [Jehovovem, NW]‘. (Luk. 19:38) Ko ljudje Biblijo preučujejo bolj poglobljeno, spoznajo, da je Jehova v današnjem času Jezusu podelil vladarsko oblast, ki vpliva na ljudi iz vseh narodov. (Dan. 7:13, 14) Ko boš imel govore v občini ali pa vodil pouke, ljudem pomagaj, da bodo razumeli in cenili to, kar naj bi Jezusovo vladarstvo pomenilo vsakomur od nas.

Poudari, da je to, ali zares verjamemo, da je Jezus Kristus kralj, in ali se voljno podrejamo njegovemu vladarstvu, razvidno iz našega načina življenja. Opozori na delo, ki ga je Jezus potem, ko je bil maziljen za kralja, naložil svojim sledilcem. (Mat. 24:14; 28:18–20) Razpravljaj o tem, kar je Jezus, Čudoviti svetovalec, dejal glede tega, kaj bi moralo imeti v življenju prednost. (Iza. 9:6, 7; Mat. 6:19–34) Opozori na to, kakšnega duha naj bi po besedah Kneza miru njegovi sledilci odsevali. (Mat. 20:25–27; Jan. 13:35) Pazi, da ne boš sodil, ali drugi naredijo toliko, kot bi morali, ampak jih spodbujaj, naj razmišljajo o tem, kaj njihova dejanja kažejo glede njihove podložnosti Kristusovemu kraljevanju. Pri tem priznaj, da moraš tudi ti delati tako.

Kristusa polagati kot temelj. Biblija delo pridobivanja krščanskih učencev primerja z gradnjo stavbe na Jezusu Kristusu kot temelju. (1. Kor. 3:10–15) Da bi to dosegel, pomagaj ljudem Jezusa spoznati takšnega, kakršen je opisan v Bibliji. Pazi, da ne bodo imeli tebe za tistega, ki naj bi ga posnemali. (1. Kor. 3:4–7) Usmerjaj jih na Jezusa Kristusa.

Če boš temelj dobro položil, bodo učenci razumeli, da nam je Kristus zapustil zgled, ‚da hodimo po njegovih sledovih‘. (1. Pet. 2:21) Da bi na tem gradil, učence spodbujaj, naj evangelijev ne berejo le kot resnično zgodovino, temveč kot vzorec, ki naj bi ga posnemali. Pomagaj jim, da si bodo vzeli k srcu stališča in lastnosti, ki so bila značilna za Jezusa. Spodbudi jih, naj opazujejo, kaj je Jezus čutil do svojega Očeta, kako je premagoval skušnjave in preizkušnje, kako je dokazoval podložnost Bogu in kako je v različnih okoliščinah ravnal z ljudmi. Poudari dejavnost, s katero je Jezus zapolnjeval svoje življenje. Tako se bo učenec, ko se bo v življenju o čem odločal in ko bo doživljal preizkušnje, spraševal: ‚Kaj bi v tem primeru naredil Jezus? Ali bom s svojim ravnanjem primerno pokazal, da cenim to, kar je naredil zame?‘

Ko boš govoril pred občino, ne skleni, da ti na Jezusa ni treba posebej opozarjati, ker tvoji bratje in sestre že verjamejo vanj. Kar boš povedal, bo imelo večji pomen, če boš gradil na tej veri. Ko boš govoril o shodih, to povezuj z Jezusovo vlogo, ki jo ima kot Glava občine. Ko boš razpravljal o terenski strežbi, opozarjaj na duha, ki ga je Jezus kazal pri opravljanju strežbe, in strežbo predstavljaj v luči tega, kar Kristus kot kralj dela, da bi ljudi zbral za rešitev v novi svet.

Očitno je, da o Jezusu ni dovolj izvedeti le osnovnih dejstev. Da bi ljudje postali pravi kristjani, morajo vanj verovati in ga resnično ljubiti. Takšna ljubezen spodbuja k zvestovdani poslušnosti. (Jan. 14:15, 21) Ljudem omogoča, da kljub nadlogam ostajajo neomajni v veri, da vse svoje življenje vztrajno hodijo po Kristusovih stopinjah ter da se izkažejo za zrele kristjane, ki so trdno »ukoreninjeni in utrjeni«. (Efež. 3:17) Takšno ravnanje oslavlja Jehova, ki je Bog in Oče Jezusa Kristusa.

JEZUS je takrat, ko je navajal podrobnosti glede znamenja svoje navzočnosti in sklenitve stvarnosti, napovedal: »Ta evangelij kraljestva [dobra novica o kraljestvu, NW] se bo oznanjeval po vsem svetu, vsem narodom za pričevanje; in tedaj pride konec.« (Mat. 24:14)

O čem pa pravzaprav govori to sporočilo, ki ga je treba objavljati v tako velikem obsegu? O Kraljestvu, za katero nas je Jezus učil k Bogu moliti z besedami: »Pridi kraljestvo tvoje.« (Mat. 6:10) V Razodetju 11:15 je opisano kot »kraljestvo Gospoda našega [Jehova] in Kristusa njegovega«, saj vladarska oblast izvira od Jehova, on pa jo je izročil Kristusu kot Kralju. Vendar pri tem upoštevaj, da je sporočilo, za katero je Jezus dejal, da se bo oznanjevalo v naših dneh, obsežnejše od sporočila, ki so ga njegovi sledilci oznanjali v prvem stoletju. Ti so ljudem govorili: »Približalo se je k vam kraljestvo Božje.« (Luk. 10:9) Jezus, ki je bil maziljen za kralja, je bil takrat sredi med njimi. Vendar pa je Jezus, kot je zapisano v Matevževem evangeliju 24:14, napovedal svetovno objavljanje še enega pomembnega dogodka, s katerim se izpolnjuje Božji namen.

Prerok Daniel je glede tega dogodka prejel videnje. Videl je nekoga ‚kakor sina človekovega‘, Jezusa Kristusa, ki je od ‚Predvečnega‘, Boga Jehova, prejel ‚gospostvo in slavo in kraljestvo, da naj mu služijo vsa ljudstva, narodi in jeziki‘. (Dan. 7:13, 14) Ta dogodek vesoljnega pomena se je leta 1914 odigral v nebesih. Za tem so bili na zemljo vrženi Hudič in njegovi demoni. (Raz. 12:7–10) Za to staro stvarnost so nastopili zadnji dnevi. Toda še preden bo ta popolnoma odstranjena, se po vsem svetu oznanja, da Jehovov Mesijanski kralj sedaj vlada s svojega nebeškega prestola. Ljudi s tem seznanjamo vsepovsod. Iz njihovega odziva je razvidno, kako gledajo na Najvišjega vladarja v »kraljestvu človeškem«. (Dan. 4:32)

Res je, pred nami je še več stvari – veliko več! Še vedno molimo »Pridi kraljestvo tvoje«, toda ne z mislijo, da bo Božje kraljestvo ustanovljeno šele enkrat v prihodnosti. Ne, molimo za to, da naj nebeško Kraljestvo odločno ukrepa in tako izpolni prerokbe, kot sta tisti iz Daniela 2:44 in Razodetja 21:2–4. Zemljo bo spremenilo v raj, naseljen z ljudmi, ki bodo ljubili Boga in sočloveka. Kadar oznanjujemo ‚to dobro novico o kraljestvu‘, opozarjamo na te prihodnje obete. Hkrati pa prepričano razglašamo, da je Jehova vso vladarsko oblast že prenesel na svojega Sina. Ali takrat, ko pričuješ o Kraljestvu, poudarjaš to dobro novico?

Pojasnjevati, kaj je to Kraljestvo. Kako lahko izpolnimo našo nalogo oznanjevanja Božjega kraljestva? Zanimanje lahko vzbujamo tako, da pričenjamo pogovore o različnih temah, vendar bi morali kmalu jasno povedati, da naše sporočilo govori o Božjem kraljestvu.

Pomemben vidik tega dela je branje oziroma citiranje svetopisemskih stavkov, ki omenjajo Kraljestvo. Ko boš o tem Kraljestvu govoril, se prepričaj, ali poslušalci razumejo, kaj to sploh je. Morda ne bo dovolj le reči, da je Božje kraljestvo vlada. Nekateri si tisto, kar je nevidno, morda težko zamišljajo kot vlado. O tem bi lahko z njimi razpravljal na različne načine. Na primer, težnosti ne vidimo, vendar močno vpliva na naše življenje. Tistega, ki je zakon težnosti zasnoval, prav tako ne moremo videti, vendar je očitno, da ima veliko moč. Biblija o njem govori kot o »Kralju vekov«. (1. Tim. 1:17) Lahko pa bi tudi dejal, da v neki veliki državi mnogi niso še nikoli bili v glavnem mestu ali pa na lastne oči videli svojega vladarja. Vse to spoznavajo iz dnevnih poročil. Podobno nam tudi Biblija, izdana v več kot 2200 jezikih, govori o Božjem kraljestvu; seznanja nas s tem, kdo je prejel oblast in kaj Kraljestvo izvršuje. Stražni stolp, ki izhaja v več jezikih kot katera koli druga periodična revija, se posveča ‚oznanjanju Jehovovega kraljestva‘, kot to piše na naslovnici te revije.

Da bi ljudem pomagal razumeti, kaj to Kraljestvo je, bi lahko omenil kaj takega, kar bi radi, da bi vlade priskrbele: gospodarsko varnost, mir, odstranitev kriminala, nepristransko ravnanje z vsemi etničnimi skupinami, izobraževanje in zdravstveno oskrbo. Prikaži, da bo te in vse druge smotrne želje človeštva docela zadovoljilo edino Božje kraljestvo. (Ps. 145:16)

V ljudeh si prizadevaj vzbuditi željo, da bi postali podložniki Kraljestva, v katerem kraljuje Jezus Kristus. Opozori na čudeže, ki so predpodabljali to, kar bo delal kot nebeški kralj. Pogosto govori o privlačnih lastnostih, ki jih je odseval. (Mat. 8:2, 3; 11:28–30) Pojasni, da je žrtvoval življenje za nas in da ga je Bog nato obudil v nesmrtno življenje v nebesih. In prav od tam vlada kot kralj. (Dej. 2:29–35)

Poudari, da Božje kraljestvo sedaj vlada iz nebes. Vendar pa se zavedaj, da večina ljudi ne vidi razmer, katere naj bi bile po njihovem mnenju dokaz takšne vlade. Pokaži, da jih razumeš, in jih vprašaj, ali vedo, kaj je Jezus Kristus dejal, da bodo dokazi takšne vlade. Osvetli nekatere značilnosti sestavljenega znamenja, o katerem piše v 24. poglavju Matevževega evangelija, 13. poglavju Markovega evangelija oziroma 21. poglavju Lukeževega evangelija. Zatem pa jih vprašaj, zakaj bi Kristusovo ustoličenje v nebesih privedlo do takšnih razmer na zemlji. Opozori jih na besede iz Razodetja 12:7–10, 12.

V jasen dokaz tega, kaj Božje kraljestvo izvršuje, preberi besede iz Matevževega evangelija 24:14 in opiši svetovni program biblijskega izobraževanja, ki poteka sedaj. (Iza. 54:13) Ljudi seznani z različnimi šolami, od katerih imamo Jehovove priče korist – vse temeljijo na Bibliji in vse so brezplačne. Pojasni, da v več kot 230 deželah oznanjujemo po hišah ter da posameznikom in družinam ponujamo brezplačno biblijsko preučevanje na njihovem domu. Katera človeška vlada je zmožna priskrbeti takšen obsežen izobraževalni program, pa ne le svojim državljanom, temveč ljudem po vsem svetu? Ljudi povabi, naj pridejo v kraljestveno dvorano, naj obiščejo zbore in zborovanja Jehovovih prič, da bi se sami prepričali, kako takšno izobraževanje vpliva na življenje ljudi. (Iza. 2:2–4; 32:1, 17; Jan. 13:35)

Toda ali bo stanovalec razumel, kako vse to vpliva na njegovo življenje? Morda bi lahko taktno opozoril na to, da je namen tvojega obiska razpravljati o priložnosti, ki je na voljo vsem ljudem, namreč da si izberejo življenje kot podložniki Božjega kraljestva. Kako pa? Tako da se poučijo o tem, kaj Bog zahteva, in da že danes živijo skladno s temi zahtevami. (5. Mojz. 30:19, 20; Raz. 22:17)

Pomagati drugim, da bi dali Kraljestvo na prvo mesto. Človek se mora o nekaterih rečeh odločati tudi potem, ko je kraljestveno sporočilo že sprejel. Na katero mesto v življenju bo postavil Božje kraljestvo? Jezus je svoje učence spodbudil, naj ‚iščejo najprej kraljestva‘. (Mat. 6:33) Kako lahko sokristjanom pomagamo, da to naredijo? Tako da smo sami dober zgled in da razpravljamo o možnostih, ki so jim na voljo. Včasih lahko pomagamo tako, da posameznika vprašamo, ali je razmislil o nekaterih možnostih, ter da povemo kakšno izkušnjo, ki pokaže, kaj delajo drugi. Pomagamo tudi s tem, da o biblijskih pripovedih razpravljamo tako, da mu bodo te okrepile ljubezen do Jehova. Lahko pa pomagamo tudi tako, da poudarimo, da je Kraljestvo nekaj resničnega, in da osvetljujemo, kako zelo je delo oznanjevanja Kraljestva pomembno. Največ dobrega ponavadi ne bomo naredili s tem, da bomo ljudem govorili, kaj morajo narediti, temveč s tem, da jih bomo spodbudili k temu, da bodo to želeli narediti.

Nadvse pomembno sporočilo, ki ga mora vsakdo od nas oznanjati, brez dvoma opozarja predvsem na Boga Jehova, Jezusa Kristusa in Kraljestvo. Življenjsko pomembne resnice o vsem tem bi morali poudarjati pri našem javnem oznanjevanju, v naših občinah in v našem osebnem življenju. Kadar delamo tako, dokazujemo, da nam izobraževanje v Teokratični strežbeni šoli zares koristi.