Apokalipsa - kdaj?

SKORAJ tako je, kot da bi imeli pred seboj najnovejši časopis. Beremo o vojnah, potresih, epidemijah, boleznih, lakoti, zločinih in strahu! Vsi ti dogodki in še več, vse je napovedano v Bibliji, označujejo pa čas, v katerem živimo, kot »poslednje dni«. To je razdobje, neposredno pred napovedano apokalipso. Zakaj smo lahko tako prepričani?

Danes smo priče, kako se spolnjujejo biblijske prerokbe. »To pa vedi«, piše v Bibliji, »v poslednjih dneh bodo nastopili hudi časi. Ljudje bodo namreč sebični, lakomni, bahavi, prevzetni, nehvaležni bodo in napuhnjeni, bolj se bodo navduševali za naslade kakor za Boga, pobožnost bodo hlinili in prezirali njeno moč.« (2. Timoteju 3:1—5, JP) Ali ni stanje ravno takšno?

Danes se lahko še mnogi ljudje spomnijo časa, morda tudi ti, ko razmere niso bile tako slabe kakor sedaj. Prej so bili ljudje obzirnejši. Otroci so bolj spoštovali starše in starejše ljudi. Moških, žensk in otrok tudi ponoči ni bilo strah hoditi po cesti. Toda kako hitro so se časi spremenili. Čeprav morda tam, kjer ti živiš še ni tako hudo, pa je gotovo, da si tudi ti ogrožen z možnostjo atomske vojne — zaradi človekove objestne težnje po vladanju.

Bog v svoji Besedi, Bibliji, ni samo nedvoumno napovedal »poslednjih dni«, marveč nam je priskrbel tudi napotke glede apokaliptičnega razdobja, ko Jezus prihaja, da bo izvršil obsodbo.

Bližje, kot mnogi mislijo

»Novo naznanjam«, pravi Bog. »Preden nastane, vam napovedujem to.« (Izaija 42:9) Da, v Bibliji nam je objavil najvažnejše dogodke, ki naj bi se zgodili neposredno pred apokalipso.

Na primer, Jezus je govoril o vesti, ki bo zadonela po vsem svetu, in jo povezal z apokalipso. Rekel je: »Ta dobra vest o Kraljestvu se bo oznanjevala po vsej naseljeni zemlji, v pričevanje vsem narodom in tedaj bo prišel konec« (Matej 24:24, NS) Ta »konec« vključuje apokalipso. Jehovine priče porabijo vsako leto stotine milijonov ur za to, da v več kot 200 deželah in otokih oznanjujejo vest o Kraljestvu od vrat do vrat in ob vsaki priložnosti, ki se jim ponuja!

V korist svojih naslednikov je Jezus naredil osupljivo primerjavo med časom pred apokalipso in med časom pred potopom v Noetovih dneh. Ljudje so bili takrat tako zelo zaposleni z jedačo in pijačo in z zabavanjem, da Noetove vesti o grozečem uničenju niso »spoznali« oziroma upoštevali. Za njegova svarila so bili gluhi. (Matej 24:37—39)

Kako zelo sta si današnje stanje in tisto pred potopom podobna! Ljudje so tako zaposleni z vsakdanjimi stvarmi, da sploh ne slišijo svaril in dokazov o tem, da se približuje apokalipsa.

Apokalipsa pa je že bliže, kot mnogi mislijo. V zvezi z znamenjem zadnjih dni je Jezus rekel, da »ta rod ne bo prešel, dokler se vse to ne zgodi«. (Matej 24:34, JP) Na katero generacijo je mislil?

Generacija od 1914

Bivši britanski ministrski predsednik Harold Macmillan je rekel glede »sorazmerno mirnega in naprednega viktorijanskega obdobja« v katerem se je rodil, da je le-to »postajalo vse bolje«. Toda »nekega jutra leta 1914 se je hitro in nepričakovano vse končalo«. Macmillan je še dejal, da je leto 1914 pomenilo konec »100 letnega miru in napredka« in je spomnil na to, da je prva svetovna vojna označila »konec nekega razdobja« in »začetek vse do danes trajajoče zmešnjave«. Mnogi drugi, posebno tisti, ki so doživeli 1914. leto, lahko to potrdijo.

Da, dokazi, ki se jih je v tem časopisu v teku let vedno znova pojasnjevalo, pokažejo, da je tisti rod, o katerem je govoril Jezus, generacija od 1914.a Zato »ta rod ne bo prešel, dokler se vse to (vključno apokalipsa) ne zgodi«.

Čeprav je od 1914. leta minilo že več kot 70 let, danes živi še precej ljudi, ki so živeli že v tistem času. Po American Legion Magazine od decembra 1984, je samo v Združenih Državah živelo še 272 000 veteranov prve svetovne vojne in podobno je tudi drugod. Vendar se število le-teh hitro manjša. Kako dolgo bo še torej trajalo, dokler ne bo umrl zadnji veteran prve svetovne vojne?

Ker usmerja ta statistika našo pozornost takorekoč na zadnje ure generacije od 1914., se postavlja vprašanje, kako natančno lahko navedemo začetek apokalipse?

»Kakor tat ponoči«

Biblija svari: »Kar pa zadeva čas in trenutek, bratje, ni treba, da bi vam pisali o tem, saj sami predobro veste, da bo Jehovin dan prišel, kakor pride tat ponoči.« (1 Tesaloničanom 5:1, 2, JP) Ali ti pričakuješ, da ti bo tat poslal telegram in se najavil, kdaj bo vlomil v tvoje stanovanje?

Zato je prav, da nam Jezus glede točne ure svetuje: »Pazite, čujte in molite! Zakaj ne veste, kdaj pride čas.« (Marko 13:32—37, EI) Ugotovili pa smo, da je Jezus opisal različne dogodke, ki se bodo zgodili za življenja generacije od 1914. Biblija pa opisuje tudi bodoče dogodke, ki naj bi napovedovali, da je apokalipsa neposredno pred nami. Kakšne stvari lahko pričakujemo?

Sprememba dogodkov

Apostol Pavel je rekel: »Ko bodo govorili ‚Mir in varnost‘ tedaj bo nenadoma prišla nadnje poguba, kakor pride porodna bolečina nad nosečo, in ne bodo ubežali.« (1 Tesaloničanom 5:3, JP) Ko se torej bližamo zaključku »zadnjih dni«, lahko pričakujemo, da se bo »miru in varnosti« posvetilo izredno pozornost, to pa je spolnitev Pavlovih besed. Kaj se bo takrat zgodilo?

Biblijske prerokbe pokažejo, da bodo zemeljske politične sile nenadoma napadle in uničile svetovno religijo, opisano kot »Babilon veliki«. (Razodetje 17:5, 16; 18:10, 17) To pa bo začetek »velike stiske, kakršne ni bilo od začetka sveta do zdaj«. (Matej 24:21) Kako pa bo to zadevalo tiste, ki so ‚ostali budni‘ in pričakovali apokalipso?

Pravi kristjani so lahko prepričani, da jih bo Bog rešil. (2 Petrov 2:9) Da, vse dokler priznavajo Boga Jehovo in mu nesebično služijo, nimajo vzroka, da bi se bali Boga in Kristusa, ko se bosta začela bojevati v Harmagedonu. (Razodetje 11:17, 18; 16:14, 16)

Zatem se bo satanu, hudiču in njegovim nevidnim silam preprečilo stik s človeštvom. (Razodetje 20:2, 3) Da, prihajajoče maščevanje ne bo odstranilo z zemlje samo ljudi, ki nočejo služiti Bogu, temveč tudi hudobne duhove, ki danes vplivajo na svet. (2 Tesaloničanom 1:6—9) To pa pomeni za tiste, ki bodo preživeli apokalipso, trajne blagoslove.

Apokalipsa, zatem raj

V Razodetju (ali apokalipsi) je zapisano, da bo Bog prebivalcem zemlje »obrisal vse solze z njihovih oči in smrti ne bo več, pa tudi žalovanja, vpitja in bolečine ne bo več. Zakaj prejšnji svet je minil«. (Razodetje 21:4, JP) Biblija nam namesto mračnih posledic apokalipse posreduje upanje, da bo človek imel možnost večno živeti v raju na Zemlji. (Psalm 37:9—11, 29)

Raj? Večno življenje na Zemlji? Zamisli si: popolnoma zdravi in srečni ljudje iz vseh ras živijo polno življenje! ‚Je mogoče, da bi se apokalipsa tako končala?‘ se boš morda čudil. Tako je obljubil Bog. Ravnal bo enako kot z Izraelci, in sicer: »Od vseh obljub, ki jih je dal Jehova ..., ni ostala niti ena nespolnjena; vse so se spolnile.« (Jozua 21:45, EI)

Točnega dne in ure apokalipse torej nihče ne ve, toda dokazi nam povedo, da živimo v razdobju apakalipse. Zato želimo, da bi bili, ko bo udarila, budni in »na straži«. Kajti »svet gine in poželenje njegovo; kdor pa dela voljo Božjo, ostane vekomaj«. (Marko 13:33, 37; 1 Janezov 2:17; Matej 24:36)

[Podčrtna opomba]