Ali izpolnjujete vso svojo dolžnost do Boga?
»Bog privede vsako delo, bodisi dobro ali hudo, na sodbo o vsem skritem.« (PROPOVEDNIK 12:14)
1. Kaj vse Jehova priskrbuje svojemu ljudstvu?
JEHOVA podpira tiste, ki se ga spominjajo kot Velikega stvarnika. Njegova navdihnjena Beseda jim daje spoznanje, ki je potrebno, da bi mu bili povsem po volji. Božji sveti duh jih vodi pri spolnjevanju božanske volje ter pri ‚rojevanju sadu v vsakem dobrem delu‘. (Kološanom 1:9, 10) Poleg tega Jehova priskrbuje še duhovno hrano in teokratično vodstvo po ‚zvestem in preudarnem sužnju‘. (Matevž 24:45–47, NW) Božje ljudstvo torej na mnogo načinov prejema nebeške blagoslove, ko služi Jehovu in opravlja pomembno delo oznanjevanja dobre novice o Kraljestvu. (Marko 13:10)
2. Kakšna vprašanja se lahko porodijo glede služenja Jehovu?
2 Pravi kristjani so srečni, ker so zaposleni v sveti službi Jehovu. Kljub temu pa lahko nekateri postanejo malodušni ter mislijo, da je njihov trud nepomemben. Morda se posvečeni kristjani tu in tam na primer sprašujejo, ali je res vredno, da se vestno trudijo. Ko družinski poglavar razmišlja o družinskem pouku in drugih dejavnostih, se mu morda v mislih porodita takšni vprašanji: ‚Ali je Jehova resnično zadovoljen s tem, kar delamo? Ali izpolnjujemo vso našo dolžnost do Boga?‘ Propovednikove modre besede nam lahko pomagajo odgovoriti na takšna vprašanja.
Ali je vse ničemurnost?
3. Kaj je v skladu s Propovednikom 12:8 skrajna ničemurnost?
3 Nekateri morda menijo, da besede modrega moža niso nikomur, niti mladim niti starejšim, kaj dosti v spodbudo. »Ničemurnost ničemurna! pravi Propovednik; vse je ničemurnost!« (Propovednik 12:8) Pravzaprav je skrajna ničemurnost to, če kdo v mladosti prezira Velikega stvarnika, se postara, ne da bi mu služil, ter je vse, kar doseže v življenju, le starost. Za takega človeka je vse ničemurnost oziroma praznina, četudi v tem svetu, ki leži v oblasti hudobnega, Satana Hudiča, umre bogat in slaven. (1. Janezov 5:19, NW)
4. Zakaj lahko rečemo, da ni vse ničemurnost?
4 Ni pa vse ničemurnost za tiste, ki kot Jehovovi zvesti služabniki hranijo zaklade v nebesih. (Matevž 6:19, 20) V Gospodovem nagrajujočem delu imajo namreč veliko narediti in takšen trud prav gotovo ni brezuspešen. (1. Korinčanom 15:58) Toda če smo posvečeni kristjani, ali smo zaposleni v delu, ki nam ga je v teh zadnjih dneh dodelil Bog? (2. Timoteju 3:1) Ali pa smo se prepustili življenjskemu slogu, ki se kaj malo razlikuje od tistega, ki ga imajo na splošno naši sosedje? Ti so lahko povezani z raznimi verami in morda so zelo pobožni ter redno obiskujejo svoje hiše čaščenja in poskušajo izvajati to, kar od njih terja njihov način čaščenja. Seveda pa niso oznanjevalci kraljestvenega sporočila. Nimajo točnega spoznanja, da je sedaj ‚čas konca‘, in nimajo čuta nujnosti glede časa, v katerem živimo. (Daniel 12:4)
5. Kaj bi morali storiti, če so nam običajna življenjska opravila postala glavna skrb?
5 Jezus Kristus je glede naših nevarnih časov dejal: »Kakor je bilo v dnevih Noetovih, tako bode o prihodu Sina človekovega. Kakor so namreč v onih dnevih, pred potopom, žrli in pili, ženili se in možile do tistega dne, ko je stopil Noe v barko, in niso spoznali, dokler ni prišla povodenj in jih je vse pobrala: tako bode prihod Sinu človekovega.« (Matevž 24:37–39) Nič ni narobe, če jemo in pijemo, le da smo pri tem zmerni, in zakonska zveza je ureditev, ki jo je ustanovil sam Bog. (1. Mojzesova 2:20–24) Vendar zakaj ne bi, če vidimo, da so nam običajna življenjska opravila postala glavna skrb, glede tega molili? Jehova nam lahko pomaga dajati delo v prid Kraljestva na prvo mesto, delati, kar je prav, ter izpoljnjevati našo dolžnost do njega. (Matevž 6:33; Rimljanom 12:12; 2. Korinčanom 13:7)
Posvetitev in naša dolžnost do Boga
6. Pri čem pomembnem nekateri krščeni posamezniki ne uspejo izpolniti svoje dolžnosti do Boga?
6 Ker nekateri krščeni kristjani ne živijo v skladu z dolžnostmi, ki jih imajo kot strežniki, in so jih ob posvetitvi Bogu prevzeli nase, morajo goreče moliti. Že več let se jih sedaj letno krsti več kot 300.000, toda skupno število dejavnih Prič za Jehova se ni temu ustrezno povečalo. Nekateri, ki so postali kraljestveni oznanjevalci, nehajo razglašati dobro novico. Vendar pa morajo posamezniki, preden se krstijo, smiselno sodelovati v krščanski strežbi. S tem se zavedajo naloge, ki jo je Jezus dal vsem svojim sledilcem: »Pojdite [. . .] in pridobivajte mi v učence vse narode, krščujoč jih v ime Očeta in Sina in svetega Duha, učeč jih, naj izpolnjujejo vse, karkoli sem vam zapovedal.« (Matevž 28:19, 20) Če krščeni posamezniki, ki niso več dejavni Priče za Boga in Kristusa, nimajo res izrednih omejitev zaradi zdravstvenih oziroma drugih dejavnikov, na katere ne morejo vplivati, potem taki ne živijo v skladu z vso svojo dolžnostjo do našega Velikega stvarnika. (Izaija 43:10–12)
7. Zakaj bi se morali redno zbirati k čaščenju?
7 Staroveški Izrael je bil Bogu posvečen narod in njegovo ljudstvo, ki je bilo pod postavino zavezo, je imelo dolžnosti do Jehova. Vsi možje so se morali na primer zbrati na treh vsakoletnih praznikih in tisti, ki namerno ni praznoval pashe, je bil ‚odrezan‘ (NW) v smrt. (4. Mojzesova 9:13; 3. Mojzesova 23:1–43; 5. Mojzesova 16:16) Da bi Izraelci kot Božje posvečeno ljudstvo izpolnili svojo dolžnost do Boga, so se morali zbirati k čaščenju. (5. Mojzesova 31:10–13) Nikjer v postavi ni pisalo: ‚Naredite to, če lahko za to najdete kaj prostora v življenju.‘ Za tiste, ki so sedaj posvečeni Jehovu, ta zapoved zbiranja k čaščenju prav gotovo doda težo Pavlovim besedam: »Opazujmo se med seboj, da se izpodbujamo k ljubezni in k dobrim delom; in ne opuščajmo zbora svojega, kakor je nekaterim navada, marveč opominjajmo drug drugega, in to tolikanj bolj, kolikor bolj vidite, da se bliža dan.« (Hebrejcem 10:24, 25) Da, redno zbiranje s sočastilci je del dolžnosti, ki jo ima posvečen kristjan do Boga.
Skrbno pretehtajte svoje odločitve!
8. Zakaj naj bi mlad posvečen človek v molitvi pretehtal svojo sveto službo?
8 Morda ste mlad človek, posvečen Jehovu. Če boste v življenju dajali delo v prid Kraljestva na prvo mesto, boste bogato blagoslovljeni. (Pregovori 10:22) Z molitvijo in skrbnim načrtovanjem boste morda uspeli vsaj svoja mlada leta preživeti v kakšni obliki polnočasne službe. Tako namreč na odličen način pokažete, da se spominjate svojega Velikega stvarnika. Sicer vam lahko zanimanje za gmotne reči vzame večino vašega časa in pozornosti. Lahko da se boste, kot ljudje na splošno, zgodaj poročili, in da bi si pridobili gmotne reči, zapadli v dolg. Za donosno kariero lahko zapravite veliko časa in energije. In če boste imeli otroke, boste morali več desetletij skrbeti za družino. (1. Timoteju 5:8) Morda niste pozabili svojega Velikega stvarnika, vendar je modro, da se zavedate, da je od tega, ali vnaprej načrtujete oziroma ali sploh načrtujete, lahko odvisno, kako boste živeli kot odrasli ljudje. V poznejših letih se boste morda ozrli nazaj in si želeli, da bi vsaj zgodnjo odraslo dobo povsem izkoristili za sveto službo našemu Velikemu stvarniku. Zakaj ne bi prav zdaj v molitvi razmislili o svojih pričakovanjih, da bi tako v svojih mladih letih našli zadovoljstvo v sveti službi Jehovu?
9. Kaj lahko stori nekdo, ki se je postaral in je nekoč v občini nosil velike odgovornosti?
9 Zamislite si naslednjo situacijo – situacijo človeka, ki je nekoč služil kot pastir ‚Božje črede‘. (1. Petrov 5:2, 3) Zaradi določenega razloga se je prostovoljno odločil opustiti takšne prednosti. Res je, da se je sedaj postaral in je zanj morda teže nadaljevati Božjo službo. Vendar ali je mogoče, da bi se zopet prizadeval za teokratičnimi prednostmi? Kakšen blagoslov bi lahko bil za druge, če bi bil zmožen nositi več odgovornosti v občini! In ker nihče ne živi le zase, se bodo prijatelji in ljubljeni veselili, če mu bo uspelo povečati svojo službo Bogu v slavo. (Rimljanom 14:7, 8) Najpomembnejše pa je to, da Jehova ne bo pozabil tega, kar kdo stori v njegovi službi. (Hebrejcem 6:10–12) Kaj nam lahko torej pomaga spominjati se našega Velikega stvarnika?
Pomoč, da bi se spominjali našega Velikega stvarnika
10. Zakaj je imel propovednik odlično priložnost priskrbeti smernice glede tega, da bi se spominjali našega Velikega stvarnika?
10 Propovednik je imel odlično priložnost priskrbeti nam smernice za to, da bi se spominjali našega Velikega stvarnika. Jehova je uslišal njegove srčne molitve, tako da mu je podelil izjemno modrost. (1. kraljev 3:6–12) Salomon je temeljito preiskal vse človeške zadeve. Poleg tega ga je Bog navdihnil, da je svoje ugotovitve zapisal, tako da bi imeli od tega korist še drugi. Zapisal je: »In ne samo moder je bil Propovednik, tudi ljudstvo je učil spoznanja, in globoko je premišljal in izpraševal, tudi je sestavil mnogo pregovorov. Propovednik si je prizadeval, da najde prijetnih besed; in napisano je bilo, kar je pošteno, besede resnice.« (Propovednik 12:9, 10)
11. Zakaj naj bi sprejeli Salomonove modre nasvete?
11 Grška Septuaginta te besede takole prevaja: »In ker je bil poleg tega pridigar moder, ker je človeštvo učil modrosti; da bi uho lahko zasledilo, kaj je lepega v prilikah, je pridigar marljivo iskal, da bi našel prijetnih besed in pisal pošteno – besede resnice.« (The Septuagint Bible, po prevodu Charlesa Thomsona) Salomon si je s prijetnimi besedami ter zanimivimi in koristnimi temami prizadeval doseči srce bralcev. Ker so njegove besede, ki jih najdemo v Svetem pismu, plod navdihnjenja svetega duha, lahko njegove ugotovitve ter modre nasvete sprejmemo brez zadržkov. (2. Timoteju 3:16, 17)
12. Kako bi s svojimi besedami povedali to, kar je dejal Salomon in je zapisano v Propovedniku 12:11, 12?
12 Čeprav v Salomonovih dneh niso imeli modernega tiskarstva, je bilo na voljo obilo knjig. Kako so morali gledati na takšno literaturo? Dejal je: »Besede modrih so kakor ostni [osti, SSP] in kakor globoko zabiti žeblji so zbrani izreki; in izdal jih je eden pastir. Sicer pa, sin moj, daj se posvariti: sestavljanje mnogih knjig nima konca, in mnogo učenja [vdanosti knjigam, NW] utruja telo.« (Propovednik 12:11, 12)
13. Kako se lahko besede tistih, ki imajo Božjo modrost, izkažejo kakor osti in kateri so kakor »globoko zabiti žeblji«?
13 Besede tistih, ki imajo Božjo modrost, so kakor osti. Kako pa? Bralce oziroma poslušalce spodbudijo, da napredujejo v skladu z modrimi besedami, ki so jih prebrali oziroma slišali. Poleg tega so tisti, ki so zaposleni z ‚zbranimi izreki‘ oziroma resnično modrimi in koristnimi besedami, kakor »zabiti žeblji« oziroma so utrjeni. Morda je tako zato, ker lepe besede takšnih posameznikov odsevajo Jehovovo modrost in zato lahko pripomorejo k temu, da utrdijo in podprejo bralce oziroma poslušalce. Ali se ne boste, če ste bogaboječ oče ali mati, na vso moč potrudili, da bi takšno modrost vcepili v um in srce svojega otroka? (5. Mojzesova 6:4–9)
14. a) Kakšnim knjigam ni koristno biti ‚mnogo vdan‘? b) Kateri literaturi bi morali posvečati glavno pozornost in zakaj?
14 Zakaj pa je potem Salomon dejal tisto glede knjig? No, v primerjavi z Jehovovo Besedo je v neskončnih zbirkah tega sveta zgolj človeško umovanje. Večina takšnega umovanja odseva miselnost Satana Hudiča. (2. Korinčanom 4:4) Zato »mnogo vdanosti« takšnemu svetnemu gradivu prinese malo trajnih koristi. Pravzaprav lahko večina tega gradiva duhovno škodi. Tudi mi kakor Salomon poglobljeno premišljujmo o tem, kaj Božja Beseda govori glede življenja. To nam bo okrepilo vero ter nas zbližalo z Jehovom. Pretirano posvečanje pozornosti drugim knjigam oziroma drugim virom navodil nas lahko izčrpa. Takšno pisanje, še posebej če je rezultat svetnega umovanja, ki je v nasprotju z Božjo modrostjo, je škodljivo ter uničujoče za vero v Boga in njegove namene. Zato si torej zapomnimo, da je najkoristnejše pisanje Salomonovih dni kakor tudi naših tisto, ki odseva modrost ‚enega pastirja‘, Boga Jehova. Priskrbel je 66 knjig Svetega pisma in tem bi morali posvetiti glavno pozornost. Biblija ter koristne publikacije ‚zvestega sužnja‘ nam omogočajo, da si pridobimo »spoznanje Božje«. (Pregovori 2:1–6)
Vsa naša dolžnost do Boga
15. a) Kako bi vi izrazili Salomonove besede glede ‚vse človekove dolžnosti‘? b) Kaj moramo delati, če želimo izpolniti vso našo dolžnost do Boga?
15 Propovednik, Salomon, je ocenil vse svoje preiskovanje ter dejal: »Poslušajmo konec vse propovedi: Boga se boj in zapovedi njegove izpolnjuj, kajti to je vsa dolžnost človekova. Zakaj Bog privede vsako delo, bodisi dobro ali hudo, na sodbo o vsem skritem.« (Propovednik 12:13, 14) Zdrav strah do našega Velikega stvarnika oziroma to, da ga spoštujemo, bosta zaščitila nas, in upajmo tudi naše družine, pred tem, da bi živeli nepremišljeno življenje, ki bi lahko na nas in naše drage prineslo neizmerne težave ter žalost. Zdrav strah do Boga je čist ter je začetek modrosti in spoznanja. (Psalm 19:9; Pregovori 1:7) Če imamo uvid, ki temelji na Božji navdihnjeni Besedi, in v vseh rečeh ravnamo po njenih nasvetih, bomo izpolnjevali ‚vso dolžnost‘ do Boga. Ne, ni nam treba narediti seznama dolžnosti. Namesto tega je treba, da se takrat, ko rešujemo življenjske probleme, obračamo k Svetemu pismu in da vedno ravnamo po Božje.
16. Kaj bo Jehova storil, kar se tiče sojenja?
16 Morali bi se zavedati, da našemu Velikemu stvarniku nič ne uide. (Pregovori 15:3) On bo ‚privedel vsako delo na sodbo‘. Da, Najvišji bo sodil vse, tudi tisto, kar je skrito človeškim očem. Če se bomo tega zavedali, nam bo to v spodbudo, da se bomo držali Božjih zapovedi. Toda kot je zapisal apostol Janez, bi nas morala najbolj spodbuditi ljubezen do našega nebeškega Očeta: »To je ljubezen Božja, da držimo zapovedi njegove; in zapovedi njegove niso težke.« (1. Janezov 5:3) In ker so Božje zapovedi namenjene temu, da bi prispevale k naši trajni sreči, seveda ni le prav, ampak je tudi res modro, če jih izpolnjujemo. Tistim, ki ljubijo Velikega stvarnika, to ni v breme. Želijo namreč izpolnjevati svojo dolžnost do njega.
Izpolnjujte vso svojo dolžnost
17. Kaj bomo delali, če resnično želimo izpolniti vso našo dolžnost do Boga?
17 Če smo modri in zares želimo izpolnjevati vso našo dolžnost do Boga, bomo imeli poleg tega, da izpolnjujemo njegove zapovedi, še spoštljiv strah pred tem, da mu ne bi ugajali. Zares, »začetek modrosti je strah GOSPODOV« in tisti, ki izpolnjujejo njegove zapovedi, imajo »dobro razumnost«. (Psalm 111:10; Pregovori 1:7) Zato ravnajmo modro in v vsem poslušajmo Jehova. To je še posebej pomembno sedaj, ker je kralj Jezus Kristus prisoten in je dan njegove sodbe kot od Boga postavljenega sodnika blizu. (Matevž 24:3; 25:31, 32)
18. Kako se bodo stvari izšle za nas, če bomo izpolnjevali vso našo dolžnost do Boga Jehova?
18 Bog sedaj preiskuje slehernega med nami. Ali smo duhovno naravnani ali pa dovolimo, da svetni vplivi oslabijo naš odnos z Bogom? (1. Korinčanom 2:10–16; 1. Janezov 2:15–17) Naj smo mladi ali starejši, naredimo vse, kar je v naši moči, da bi ugajali našemu Velikemu stvarniku. Če bomo ubogali Jehova ter izpolnjevali njegove zapovedi, bomo odklonili ničeve reči tega minljivega starega sveta. Potem bomo lahko gojili upanje na večno življenje v Božji obljubljeni novi stvarnosti. (2. Petrov 3:13) Kako veličastne reči se obetajo tistim, ki izpolnjujejo vso svojo dolžnost do Boga!
Kako bi odgovorili?
◻ Zakaj bi lahko rekli, da ni vse ničemurnost?
◻ Zakaj naj bi mlad kristjan v molitvi pretehtal svojo sveto službo?
◻ Kakšnim knjigam ne bi bilo koristno biti ‚mnogo vdan‘?
◻ Kaj je »vsa dolžnost človekova«?
[Slika na strani 20]
Tistim, ki služijo Jehovu, ni vse ničemurnost
[Slika na strani 23]
V nasprotju z mnogimi knjigami tega sveta je Božja Beseda osvežujoča in koristna