Ali ste pripravljeni na Jehovov dan

»Blizu je veliki dan GOSPODOV, blizu je in silno hiti.« (ZEFANIJA 1:14)

1. Kako opisuje Jehovov dan Sveto pismo?

JEHOVOV ,veliki in prestrašni dan‘ bo kmalu prišel nad to hudobno stvarnost. Sveto pismo ga opisuje kot dan bitke, teme, besnenja, gorja, bolečin, preplaha in opustošenja. Kljub temu pa ga bodo nekateri preživeli, saj »vsak, kdor bo klical ime GOSPODOVO [Jehovovo, NW], bo rešen«. (Joel 2:30–32; Amos 5:18–20) Zares, Bog bo takrat uničil sovražnike, svoje ljudstvo pa rešil.

2. Zakaj bi morali imeti glede Jehovovega dne občutek nujnosti?

² Božji preroki so Jehovov dan povezali z občutkom nujnosti. Tako je Zefanija na primer pisal: »Blizu je veliki dan GOSPODOV, blizu je in silno hiti.« (Zefanija 1:14) Danes pa je položaj vse nujnejši, ker si bo Božji Glavni izvrševalec kazni, kralj Jezus Kristus, zdaj zdaj ,opasal svoj meč okoli ledij in hodil v prospeh resnice ter krotkosti in pravičnosti‘. (Psalm 45:3, 4) Ali ste pripravljeni na ta dan?

Veliko so pričakovali

3. Kaj so pričakovali nekateri solunski kristjani in iz katerih dveh razlogov so se motili?

³ Mnogim se pričakovanja glede Jehovovega dne niso spolnila. Tako so nekateri zgodnji solunski kristjani dejali: ,Gospodov [Jehovov, NW] dan je že nastopil.‘ (2. Tesaloničanom 2:2) Vendar tega dne ni bilo blizu iz dveh osnovnih razlogov. Apostol Pavel je opozoril na enega, ko je rekel: »Ko pravijo: Mir in varnost, tedaj jih mahoma doleti poguba.« (1. Tesaloničanom 5:1–6) V tem ,času konca‘ namreč ravno mi čakamo na spolnitev teh besed. (Daniel 12:4) Solunčanom pa je manjkal še drugi dokaz o prispetju Jehovovega velikega dne, saj jim je Pavel povedal: »Tega dneva ne bo, če prej ne pride odpad.« (2. Tesaloničanom 2:3) Ko je Pavel napisal te besede (okoli 51 n. š.), se »odpad« od pravega krščanstva še ni povsem razvil. Danes pa je v tako imenovanem krščanstvu v polnem razmahu. Neglede na to pa so solunski maziljenci, ki so zvesto služili Bogu vse do smrti, kljub neizpolnjenim pričakovanjem nazadnje vendarle prejeli nebeško nagrado. (Razodetje 2:10) Tudi mi bomo nagrajeni, če bomo med čakanjem na Jehovov dan ostali zvesti.

4. a) S čim primerja Jehovov dan Drugi list Tesaloničanom 2:1, 2? b) Kako so na Kristusovo vrnitev in s tem povezane zadeve gledali tako imenovani cerkveni očetje?

⁴ Biblija povezuje ,veliki dan Jehovov‘ z ,navzočnostjo našega Gospoda Jezusa Kristusa‘. (2. Tesaloničanom 2:1, NW, 2) Tako imenovani cerkveni očetje so imeli kaj različne predstave o Kristusovi vrnitvi, navzočnosti in tisočletni vladi. (Razodetje 20:4) Tako je Papíja Hierapoliški, iz drugega stoletja n. š., pričakoval, da bo zemlja med Kristusovo milenijsko vlado izredno rodovitna. Justin Mučenec je večkrat govoril o Jezusovi navzočnosti in pričakoval, da bo obnovljeni Jeruzalem sedež Njegovega Kraljestva. Irenej Lyonski pa je učil, da se bo po uničenju rimskega imperija Jezus pojavil vidno, zvezal Satana in vladal v zemeljskem Jeruzalemu.

5. Kaj so določeni učenjaki dejali o Kristusovem ,drugem adventu‘ in Njegovi Milenijski vladi?

⁵ Zgodovinar Philip Schaff je pripomnil, da »je bila najizrazitejša značilnost« obdobja pred nicejskim koncilom leta 325 n. š. »verjetje v vidno tisočletno vladanje Kristusa v slavi na zemlji skupaj z obujenimi svetniki pred splošnim vstajenjem in sodbo«. V A Dictionary of the Bible, ki ga je uredil James Hastings, pa beremo: »Tertulijan, Irenej in Hipolit še vedno iščejo skorajšen advent [Jezusa Kristusa]; z aleksandrijskimi očeti pa vstopamo v nov način razmišljanja. [. . .] Avguštin je namreč s poistovetenjem milenija in obdobja militantne cerkve drugi advent preložil na daljno prihodnost.«

Jehovov dan in Jezusova navzočnost

6. Zakaj ne bi smeli sklepati, da je Jehovov dan še daleč?

⁶ Napačne predstave so vodile in še vodijo do razočaranj, nikar pa si ne mislimo, da je Jehovov dan še daleč. Jezusova nevidna navzočnost, s katero je ta dan v Svetem pismu povezan, se je namreč že začela. V Stražnem stolpu in z njim povezanih publikacijah Jehovovih prič lahko pogosto najdemo svetopisemski dokaz, da se je Kristusova navzočnost začela leta 1914.a Kaj je torej Jezus rekel o svoji navzočnosti?

7. a) Naštejte nekaj značilnosti znamenja Jezusove navzočnosti in sklenitve stvarnosti. b) Kako se lahko rešimo?

⁷ O Jezusovi navzočnosti so se začeli pogovarjati malo pred njegovo smrtjo. Njegovi apostoli, Peter, Jakob, Janez in Andrej, so ga po tem, ko je napovedal uničenje jeruzalemskega templja, vprašali: »Kdaj bo to, in kaj bo znamenje tvoje navzočnosti in sklenitve stvarnosti?« (Matevž 24:1–3, NW; Marko 13:3, 4) Jezus je v odgovoru napovedal vojne, lakote, potrese in druge značilnosti ,znamenja‘ svoje navzočnosti in sklenitve stvarnosti. Rekel pa je še: »Kdor pa pretrpi do konca, ta bo zveličan.« (Matevž 24:13) Rešeni bomo, če bomo zvesto vztrajali do konca svojega sedanjega življenja oziroma do konca te hudobne stvarnosti.

8. Kaj naj bi se opravilo še pred koncem judovske stvarnosti in kaj se v zvezi s tem dela danes?

⁸ Pred koncem pa se bo spolnila še zlasti pomembna značilnost Jezusove navzočnosti. O njej je Jezus rekel naslednje: »Ta evangelij kraljestva se bo oznanjeval po vsem svetu, vsem narodom za pričevanje; in tedaj pride konec.« (Matevž 24:14) Pavel je lahko rekel, da je bila dobra novica pred uničenjem Jeruzalema po Rimljanih in koncem judovske stvarnosti leta 70 n. š. ,oznanjena vsemu stvarjenju pod nebom‘. (Kološanom 1:23) Vendar pa danes Jehovove priče opravljajo daleč obsežnejše pričevalsko delo »po vsem svetu«. V preteklih nekaj letih je Bog odprl priložnost za obsežnejše pričevanje v Vzhodni Evropi. Jehovova organizacija je s tiskarnami in drugimi prostori po vsem svetu pripravljena za povečano dejavnost celo na ,nedotaknjenem področju‘. (Rimljanom 15:22, 23, NW) Ali vas srce vzgibava, da pred koncem pričujete po svojih najboljših močeh? Če da, potem vas lahko Bog utrdi, tako da boste imeli s sodelovanjem pri delu v prihodnosti tudi koristi. (Filipljanom 4:13; 2. Timoteju 4:17)

9. Kaj je želel Jezus povedati z besedami, zapisanimi v Matevževem evangeliju 24:36?

⁹ Napovedano kraljestvenooznanjevalsko delo in druge podrobnosti znamenja Jezusove navzočnosti se spolnjujejo ravno sedaj. Zato se ta stvarnost bliža svojemu koncu. Jezus je sicer rekel: »Za tisti dan in uro pa nihče ne ve, ne angeli nebeški, ne Sin, edini Oče sam.« (Matevž 24:4–14, 36) Vseeno pa nam lahko Jezusova prerokba pomaga, da smo na »tisti dan in uro« pripravljeni.

Bili so pripravljeni

10. Kako vemo, da je mogoče ostati duhovno buden?

¹⁰ Da bi preživeli Jehovov veliki dan, moramo ostati duhovno budni in stati trdno na strani pravega čaščenja. (1. Korinčanom 16:13) In mi vemo, da je v tem mogoče zdržati, saj je to neka pobožna družina že naredila in tako preživela potop, ki je leta 2370 pr. n. š. pokončal hudobne ljudi. Jezus je to dobo primerjal s svojo navzočnostjo, ko je rekel: »Kakor je bilo v dnevih Noetovih, tako bode o prihodu [navzočnosti, NW] Sina človekovega. Kakor so namreč v onih dnevih, pred potopom, žrli in pili, ženili se in možile do tistega dne, ko je stopil Noe v barko, in niso spoznali [in se niso zmenili, NW], dokler ni prišla povodenj in jih je vse pobrala: tako bode prihod [navzočnost, NW] Sinu človekovega.« (Matevž 24:37–39)

11. Za čim si je prizadeval Noe kljub nasilju svojih dni?

¹¹ Noe je z družino živel v nasilnem svetu, tako kot mi danes. Neubogljivi angelski »sinovi Božji« so se namreč utelesili in si vzeli žene, s katerimi so spočeli razvpite nefile – nasilnike, zaradi katerih so bile razmere še nasilnejše. (1. Mojzesova 6:1, 2, 4; 1. Petrov 3:19, 20) Kljub temu pa je ,Noe hodil z Bogom‘ v veri. ,Bil je brezgrajen mož med svojimi sodobniki‘ – hudobnim pokolenjem svojih dni. (1. Mojzesova 6:9–11, EI) Če se bomo v molitvi zanašali na Boga, bomo lahko v tem nasilnem in hudobnem svetu tudi mi delali enako, medtem ko čakamo na Jehovov dan.

12. a) Kaj je Noe poleg gradnje barke še delal? b) Kako so se ljudje odzvali na Noetovo oznanjevanje in kakšne posledice so doživeli?

¹² Noe je obče znan kot graditelj barke, s katero se je med potopom ohranilo življenje. Bil je tudi ,glasnik pravičnosti‘, vendar se njegovi sodobniki »niso zmenili« (NW) za njegovo od Boga dano sporočilo. Jedli so in pili, se ženili, si snovali družine in se kot običajno ukvarjali z vsemi drugimi življenjskimi opravili, dokler jih ni potop vse odplavil. (2. Petrov 2:5; 1. Mojzesova 6:14) Niti slišati niso hoteli o pokončnem govoru in vedenju, tako kot si današnje hudobno pokolenje maši ušesa pred tem, kar Jehovove priče govorimo o ,izpreobrnjenju k Bogu‘, veri v Kristusa, pravičnosti in »prihodnji sodbi«. (Dejanja 20:20, 21; 24:24, 25) Podatkov o tem, koliko ljudi je živelo na zemlji, ko je Noe objavljal Božje sporočilo, sicer nimamo. Eno pa je gotovo: število prebivalstva se je leta 2370 pr. n. š. drastično zmanjšalo! Potop je zbrisal hudobneže in prizanesel samo tistim, ki so bili pripravljeni na to Božje dejanje – Noetu in sedmim drugim članom njegove družine. (1. Mojzesova 7:19–23; 2. Petrov 3:5, 6)

13. V katero sodno odločitev je Noe popolnoma zaupal in kako je ravnal v skladu s tem?

¹³ Bog Noetu ni povedal točnega dneva in ure potopa že leta vnaprej. Jehova je pri njegovih 480 letih sklenil: »Duh moj se ne bo prepiral s človekom vekomaj, ker on je tudi le meso; zato bodi dni njegovih sto in dvajset let.« (1. Mojzesova 6:3) Noe je povsem zaupal v to božansko sodno odločitev. Ko mu je bilo petsto let, je dobil »Sema, Hama in Jafeta« in po navadi tistih dni lahko sklepamo, da je minilo 50 ali 60 let, preden so se ti oženili. In ko mu je bilo naročeno, naj zgradi barko za preživetje potopa, so mu ti skupaj z ženami pri tem očitno pomagali. Noe je med gradnjo barke verjetno opravljal tudi službo »glasnika pravičnosti«, s čimer se je ukvarjal zadnjih 40 do 50 let pred potopom. (1. Mojzesova 5:32; 6:13–22) Vsa ta leta je skupaj z družino delal v veri. Tudi mi kažimo vero, medtem ko oznanjujemo dobro novico in čakamo Jehovov dan. (Hebrejcem 11:7)

14. Kaj je Jehova nazadnje le povedal Noetu in zakaj?

¹⁴ Noe si je med zaključnimi deli na barki morda mislil, da je potop že zelo blizu, četudi ni vedel, kdaj natanko se bo ta začel. Jehova pa mu je nazadnje vendarle rekel: »Še sedem dni, in jaz spustim dež na zemljo štirideset dni in štirideset noči.« (1. Mojzesova 7:4) Tako je imel z družino še ravno dovolj časa, da je pred začetkom potopa spravil v barko vse živalske vrste in da so tudi sami vstopili vanjo. Nam pa ni treba vedeti za dan in uro začetka uničenja te stvarnosti. Preživetje živali namreč ni naša skrb in tudi verjetni človeški preživelci že vstopajo v simbolično barko, duhovni raj Božjega ljudstva.

»Čujte«

15. a) Kako bi s svojimi besedami pojasnili Jezusove besede, zapisane v Matevževem evangeliju 24:40–44? b) Kakšen vpliv ima dejstvo, da ne vemo, kdaj natanko bo Jezus prišel izvršit Božje maščevanje?

¹⁵ Jezus je glede svoje navzočnosti pojasnil: »Tedaj bodeta dva [delala] na njivi: eden bo vzet in eden puščen. Dve bosta mleli [žito v moko] na mlinu: ena bo vzeta in ena puščena. Čujte torej, ker ne veste, katerega dne pride Gospod vaš. Vedite pa to: ko bi hišni gospodar vedel, ob kateri straži pride tat, bi čul in ne bi dal podkopati hiše svoje. Zato bodite tudi vi pripravljeni; kajti Sin človekov pride ob uri, ko se vam ne zdi.« (Matevž 24:40–44; Lukež 17:34, 35) Ker ne vemo, kdaj natanko bo Jezus prišel izvršit Božje maščevanje, nas to vzgibava, da ostanemo budni, poleg tega pa imamo vsak dan priložnost dokazati, da služimo Jehovu iz nesebičnih motivov.

16. Kaj se bo zgodilo s posamezniki, ki bodo ,puščeni‘, in kaj s tistimi, ki bodo ,vzeti‘?

¹⁶ K posameznikom, ki bodo ,puščeni‘ in bodo uničeni s hudobnimi vred, spadajo tisti, ki so nekoč že bili razsvetljeni, pa jih je potegnilo v sebično življenje. Da bi le bili med tistimi, ki bodo ,vzeti‘, ki so povsem predani Jehovu in so mu zares hvaležni za duhovne priprave po ,zvestem in preudarnem sužnju‘. (Matevž 24:45–47, NW) Služimo Bogu vse do konca z ,ljubeznijo iz čistega srca in dobre vesti in nehinavske vere‘. (1. Timoteju 1:5)

Sveta dela so bistvena

17. a) Kaj je bilo napovedano v Drugem Petrovem listu 3:10? b) Kaj spada k svetemu vedenju in pobožnosti, kot spodbuja k temu Drugi Petrov list 3:11?

¹⁷ Apostol Peter je pisal: »Pride pa dan Gospodov [Jehovov, NW] kakor tat, v katerem preidejo nebesa z velikim ropotom in prvine razpadejo v požaru in zemlja in vsa dela na njej zgore.« (2. Petrov 3:10) Simbolična nebesa in zemlja ne bosta preživela vročine Božje goreče jeze. Zato Peter dodaja: »Ker bo torej vse to tako razpadlo, kakšni morate biti v svetem vedenju in pobožnosti.« (2. Petrov 3:11, Jere, Pečjak, Snoj) Med to vedenje in pobožnost spadajo redna navzočnost na krščanskih shodih, dobrodelnost in smiselno sodelovanje pri oznanjevanju dobre novice. (Matevž 24:14; Hebrejcem 10:24, 25; 13:16)

18. Kaj bi morali narediti, če postajamo vse bolj navezani na ta svet?

¹⁸ ,Sveto vedenje in pobožnost‘ zahtevata, da se ,ohranimo neomadeževane od sveta‘. (Jakob 1:27) Toda kaj, če postajamo vse bolj navezani na ta svet? Morda nas mami nečista zabava ali poslušanje glasbe in pesmi, ki pospešujejo brezbožen duh tega sveta, zaradi česar se lahko znajdemo pred Bogom v nevarnem položaju. (2. Korinčanom 6:14–18) In če se to zgodi, prosimo Boga v molitvi za pomoč, zato da ne bomo preminili skupaj s svetom, temveč da nas bo Sin človekov priznal. (Lukež 21:34–36; 1. Janezov 2:15–17) Če smo se posvetili Bogu, se bomo nedvomno želeli kar najbolj potruditi, da bomo z njim razvili prisrčen odnos in ga tudi ohranjali, ter bili tako pripravljeni na Jehovov veliki in prestrašni dan.

19. Zakaj lahko trume kraljestvenih oznanjevalcev pričakujejo, da bodo preživele sklenitev te hudobne stvarnosti?

¹⁹ Pobožni Noe je s svojo družino preživel potop, s katerim je bil uničen nekdanji svet. Tudi leta 70 n. š. so značajni posamezniki preživeli konec judovske stvarnosti. Tako je bil denimo apostol Janez okoli 96–98 n. š., ko je napisal knjigo Razodetje, evangeljsko poročilo in tri navdihnjena pisma, še vedno dejaven v Božji službi. Prav tako so verjetno tudi mnogi izmed tisočev ljudi, ki so sprejeli pravo vero ob binkoštih leta 33 n. š., preživeli konec judovske stvarnosti. (Dejanja 1:15; 2:41, 47; 4:4) Danes pa lahko trume kraljestvenih oznanjevalcev upajo, da bodo preživele sklenitev sedanje hudobne stvarnosti.

20. Zakaj bi morali biti goreči ,glasniki pravičnosti‘?

²⁰ Ker je preživetje v novi svet vse bližje, bodimo še naprej goreči ,glasniki pravičnosti‘. Kakšna prednost je služiti Bogu v teh zadnjih dneh! In kakšna radost je usmerjati ljudi v novodobno »barko«, duhovni raj, v katerem že prebiva Božje ljudstvo! Da bi le milijoni, ki so sedaj v njem, ostali zvesti, duhovno budni in pripravljeni za veliki Jehovov dan. Toda kaj lahko vsem nam pomaga, da bi ostali budni?

[Podčrtna opomba]

Kako bi odgovorili?

◻ Kaj so nekateri pričakovali glede Jehovovega dne in Kristusove navzočnosti?

◻ Zakaj lahko rečemo, da je bil Noe s svojo družino pripravljen na potop?

◻ Kaj se bo zgodilo s tistimi, ki bodo ,čuli‘, in kaj s tistimi, ki ne bodo?

◻ Zakaj so sveta dela bistvena, še zlasti sedaj, ko se bližamo Jehovovemu velikemu dnevu?