Ali s svojo vero obsojaš svet
»Ker je Noe veroval ... je naredil ladjo, da bi rešil družino. Po veri je obsodil svet.« (Hebr. 11:7, EI)
1., 2. Kaj se lahko naučimo iz pregledovanja Noetovega življenja?
JEHOVA je Noetu in njegovi osemčlanski družini podelil prednost, da so edini izmed človeštva preživeli potop. Življenja ostalih Noetovih sodobnikov so bila nenadoma prekinjena, ko jih je Bog pometel v vodeni grob. Noe je tako naš skupni prednik, zato bi mu morali biti zelo hvaležni, da je pokazal takšno vero.
2 Pri pregledovanju Noetovega življenja se lahko veliko naučimo. Sveto pismo nam pove, zakaj ga je Bog rešil, medtem ko je uničil ostale pripadnike Noetovega rodu. Isto navdihnjeno poročilo jasno pove, da se današnji rod sooča s podobno Božjo obsodbo. V zvezi s tem je Jezus rekel: »Takrat bo namreč velika stiska, kakršne ni bilo od začetka sveta do zdaj in je tudi nikdar več ne bo.« (Mat. 24:21, EI) Če borno posnemali Noetovo vero, lahko zagotovo upamo, da bomo preživeli bližajoče se uničenje sedanjega pokvarjenega sistema. (Rim. 15:4; primerjaj Hebr. 13:7.)
3. Zakaj je Jehova povzročil potop?
3 V razdobju 1656 let, od ustvaritve Adama do potopa, je bilo samo nekaj ljudi nagnjenih k temu, da dela dobro. Moralnost je padla na skrajno nizko raven. »Videl je torej Jehova, da je hudobija ljudi na zemlji velika in da je vse mišljenje in hotenje njih srca ves čas le hudobno.« (1. Mojz. 6:5, EI) Bog je takratno človeštvo obsodil na uničenje tudi zaradi nasilja, želje po užitkih in prisotnosti utelešenih angelov, ki so se poročili s človeškimi ženami, ki so rodile potomce-velikane. Jehova je Noetu rekel: »Konec vsega sveta sem sklenil; kajti zemlja je polna njih hudobije.« Potrpežljivost Stvarnika, »Sodnika vesoljne zemlje«, se je iztekla. (1. Mojz. 6:13; 18:25, EI)
Noe je hodil z Bogom
4. a) Kako je Jehova gledal na Noeta in zakaj? b) Kako je Jehova, medtem ko je njegova pravičnost zahtevala uničenje takratnega hudobnega sveta, pokazal svojo ljubezen do Noeta in njegove družine?
4 Kako zelo se je Noe razlikoval od ljudi svojega časa! »Našel je milost pred Jehovo ... Noe je bil pravičen, brezgrajen mož med svojimi sodobniki; Noe je hodil z Bogom.« (1. Mojz. 6:8, 9, EI) Kako je Noe hodil z Bogom? Tako, da je delal dobre stvari, na primer, pričal je kot zagovornik pravičnosti in v veri ter poslušnosti gradil barko. Zato je Bog kljub temu, da je bil takratni svet zaradi svoje popolne sprijenosti uničen, »obvaroval Noeta, enega od osmih, glasnika pravičnosti, ko je poslal potop na svet brezbožnih.« (2. Pet. 2:5, EI) Da, naš ljubeznivi in pravičen Bog Jehova ni uničil tudi pravičnih skupaj s krivičnimi. Poučil je Noeta, naj za lastno rešitev in rešitev svoje družine in številnih živali, zgradi veliko barko. Vsi ti bi po potopu ponovno poselili zemljo. In ‚Noe je vse storil prav tako‘. (1. Mojz. 6:22)
5. Kako Sveto pismo opisuje Noetovo pravičnost in vero?
5 Ko je bila barka zgrajena, je Bog rekel Noetu: »Pojdi v ladjo, ti in vsa družina; kajti videl sem te pravičnega pred seboj v tem rodu«. Pavel je to takole povzel: »Ker je Noe veroval, je bil vpeljan v stvari, ki še niso bile vidne. V svetem strahu je naredil ladjo, da bi rešil družino. Po veri je obsodil svet in postal deležen pravičnosti, ki jo daje vera.« (1. Mojz. 7:1; Hebr. 11:7, EI)
6. Kako je Noe z vero obsodil takratni svet?
6 Noetova vera je bila izredna. Veroval je Božjim besedam o uničenju takratnega rodu. Noe je imel zdrav strah pred tem, da bi ne ugajal Jehovi in zato je po Božjih navodilih zgradil barko. Poleg tega pa je kot glasnik pravičnosti tudi drugim govoril o bližnjem uničenju. Čeprav niso poslušali njegovih besed, ni dovolil, da bi »se prilagodil miselnosti« takratnega pokvarjenega sveta. (Rim. 12:2, EI) Namesto tega je Noe po veri obsodil svet zaradi njegove brezbožnosti ter s tem pokazal, da zasluži uničenje. Njegova poslušnost in pravična dela naznanjajo, da bi lahko poleg njegove družine preživeli tudi drugi, če bi bili pripravljeni spremeniti svoj način življenja. Zares, Noe je dokazal, da je kljub pritiskom svojega nepopolnega telesa, brezbožnega sveta okoli sebe in Satana, bilo možno živeti Bogu ugajajoče življenje.
Zakaj bo Bog uničil sedanji sistem
7. Kako vemo, da živimo v zadnjih dneh?
7 V vsakem desetletju tega 20. stoletja svet v svoji brezbožnosti tone vse globlje. To še posebno velja za razdobje od začetka 1. svetovne vojne sem. Človeštvo je tako globoko zabredlo zaradi spolne nemoralnosti, kriminala, nasilja, vojn, sovraštva, lakomnosti in zlorabe krvi, da se tisti, ki ljubijo pravičnost sprašujejo, če se stvari lahko sploh še poslabšajo. Toda Biblija napoveduje, da se bo za časa našega rodu brezbožnost razbohotila do skrajnosti, kar je dodaten dokaz, da smo v »zadnjih dneh«. (2. Tim. 3:1–5, EI; Mat. 24:34)
8. Kaj so nekateri rekli glede zavedanja o grehu?
8 Danes je pojem greha v mislih večine ljudi nejasen. Pred več kot 40 leti je papež Pij XII. pripomnil: »Greh tega stoletja je izguba vsakega občutka za greh«. Sedanji rod ne priznava greha in krivde. Dr. Karl Menninger je v svoji knjigi Kaj se je zgodilo z grehom (Whatever Became of Sin?), izjavil: »Sama beseda ‚greh‘ . . . je skoraj izginila – beseda in njen pomen. Zakaj? Ali nihče več ne greši?« Mnogi ne znajo več razlikovati pravilno od nepravilnega. Toda nas to ne preseneča, kajti Jezus je napovedal takšen razvoj dogodkov, ko je razpravljal o ‚znamenju svoje prisotnosti‘ in o ‚koncu sveta‘. (Mat. 24:3; Dan. 12:4)
Vzorčna sodba iz Noetovih dni
9. Kako je Jezus primerjal Noetove dni z dogodki v času svoje prisotnosti?
9 Jezus je dogodke iz Noetovih dni primerjal z dogodki v času njegove prisotnosti v kraljevski moči, ki se je pričela 1914. leta. Rekel je: »Kakor je bilo namreč v Noetovih dneh, tako bo tudi ob prihodu Sina človekovega [Jezusa]. Kakor so namreč v dneh pred potopom jedli in pili, se ženili in možile do dne, ko je šel Noe v ladjo, in niso ničesar zaslutili, dokler ni prišel potop in vse odnesel, tako bo tudi ob prihodu Sina človekovega.« (Mat. 24:37–39, EI)
10. Zakaj se ljudje na splošno ne zavedajo pomembnih dogodkov, ki so povezani s Kristusovo prisotnostjo?
10 Da, tako kot v Noetovih dneh, tudi danes ljudje ničesar ne slutijo. Zelo zaposleni so z vsakodnevnim življenjem in sebičnimi težnjami in nočejo priznati, da se sedanje stanje bistveno razlikuje od razmer v preteklosti in da povsem ustreza temu, za kar je Jezus rekel, da bo zaznamovalo čas konca. Jehovine priče že leta govorijo sodobnemu rodu, da se je Jezusova prisotnost v vlogi mesijanskega kralja pričela leta 1914 in teče vzporedno do »dovršitve sveta«. (Mat. 24:3, EI) Večina ljudi se vesti o kraljestvu posmehuje. Toda celo to je bilo napovedano, saj je apostol Peter pisal: »Predvsem pa morate vedeti, da bodo v poslednjih dneh prišli taki, ki se bodo brez vsake spoštljivosti norčevali iz vsega. Ti bodo živeli po svojih strasteh in govorili: ‚Kaj je z njegovim obljubljenim prihodom? Odkar so namreč očetje zaspali, je vse ostalo tako, kakor je bilo od začetka stvarjenja‘«. (2. Pet. 3:3, 4, EI)
11. Zakaj bo današnji rod brez opravičila, ko bo nastopila velika stiska?
11 Da, ko bo prišla velika stiska, bo današnji rod brez opravičila. Zakaj? Zato, ker obstojajo biblijska poročila o nekdanjih božanskih sodbah, ki so za nas vzorec tega, kar bo Bog naredil v današnjem času. (Jud. 5–7) Biblijska prerokba, ki se izpolnjuje pred njihovimi očmi, jasno kaže, kje se nahajamo v toku časa. Tudi ta rod ima pred sabo oznanjevalsko dejavnost Jehovinih prič in njihovo poročilo o ohranitvi neoporečnosti, ki jo je ohranil tudi Noe.
12. Kako je apostol Peter v bistvu primerjal uničenje sveta v Noetovih dneh s tem, kar bo doletelo ‚sedanje nebo in zemljo‘?
12 Peter pojasnjuje, kaj se bo zgodilo s tistimi, ki ne upoštevajo teh dejstev. Podobno kot Jezus, je tudi ta apostol omenil dogodke v Noetovih dneh, ko je rekel: »Sami hočejo, da jim ostane skrito, da je nebo obstajalo že zdavnaj in je zemlja iz vode in da je po Božji besedi nastala na vodi. Po obojem je bil tedanji svet v povodnji pokončan. Sedanje nebo in zemlja sta po isti besedi prihranjena za ogenj, ohranjena za dan sodbe in pogubljenja brezbožnih ljudi.« (2. Pet. 3:5–7, EI)
13. Kateri nasvet apostola Petra bi morali upoštevati zaradi pomembnih dogodkov, ki so pred nami?
13 Preti nam Božja zanesljiva sodba, zato ne pustimo, da bi nas zasmehovali, zapeljali ali prestrašili. Ni treba, da delimo njihovo usodo. Peter nam svetuje: »Kako prav je torej, da živite sveto in pobožno, če bo že vse to tako razpadlo. Čakajte in pospešujte nastop Božjega dne, ko bo nebo zaplamenelo in prešlo in se bodo temelji v žaru raztopili. Mi pa se po njegovi obljubi zanašamo na nova nebesa in novo zemljo, kjer biva pravičnost.« (2. Pet. 3:11–13, EI)
Če hočeš preživeti, posnemaj Noetovo vero
14. Kakšna vprašanja nam lahko pomagajo, da se preiščemo?
14 Danes se srečujemo z enakimi izzivi kot so se morali Noe in njegova družina, da so postali in ostali kandidati za preživetje. Podobno kot Noe tudi Jehovine priče s svojo vero, podprto z dobrimi deli, obsojajo svet. Vsakdo izmed nas se bi lahko vprašal: ‚Kako postopam jaz? Ali bi me Bog sodil kot vrednega za preživetje, če bi velika stiska nastopila jutri? Ali imam dovolj poguma, da se podobno kot Noe, ki je bil »brezgrajen mož med svojimi sodobniki«, razlikujem od tega sveta? Ali pa me je včasih zaradi mojega načina obnašanja, govorjenja in oblačenja težko razlikovati od posvetne osebe?‘ (1. Mojz. 6:9, EI) Jezus je za svoje učence rekel: »Niso od sveta, kakor jaz nisem od sveta.« (Jan. 17:16, EI; primerjaj 1. Jan. 4:4–6.)
15. a) Kako naj bi po besedah iz 1. Petrovega pisma 4:3, 4, gledali na naše prejšnje posvetno razmišljanje in obnašanje? b) Kaj bi morali narediti, če nas kritizirajo naši bivši posvetni prijatelji?
15 Peter svetuje: »Saj ste v preteklosti dovolj dolgo stregli mišljenju poganov, ko ste živeli v razuzdanosti, v strasteh, v pijančevanju, v veseljačenju, v popivanju in nezaslišanem malikovanju. Prav zato se tudi čudijo in vas sramotijo, ker ne drvite v isti pogubni vrtinec.« (1. Pet. 4:3, 4, EI) Tvoji bivši posvetni prijatelji bodo morda žaljivo govorili o tebi, ker hodiš z Bogom in ne tekaš več z njimi. Toda podobno kot Noe jih lahko obsodiš s svojo vero in dobrimi deli, ki jih ponižno opravljaš. (Mih. 6:8)
16. Kako je Bog gledal na Noeta in katera vprašanja nam bi lahko pomagala preiskati naše misli in obnašanje?
16 Bog je Noeta imel za pravičnega. Zvesti patriarh »je našel milost pred Jehovo«. (1. Mojz. 6:8, EI) Ali pri preiskovanju svojih misli in obnašanja čutiš, da Jehova odobrava vse, kar delaš na kateremkoli področju? Ali včasih zabredeš v danes tako razširjene zabave? Božja beseda pravi, da naj bi razmišljali o čistih, zdravih in spodbudnih stvareh. (Fil. 4:8) Ali marljivo preučuješ Božjo besedo, da bi imel ‚preskušen in izurjen čut za razlikovanje med dobrim in zlim‘? (Hebr. 5:14, EI) Ali odklanjaš slabo družbo in na krščanskih sestankih in ob drugih priložnostih iščeš družbo sočastilcev? (1. Kor. 15:33; Hebr. 10:24, 25; Jak. 4:4)
17. Kako smo lahko kot priče za Jehovo podobni Noetu?
17 Sveto pismo zatem, ko poroča o zaključku gradnje barke, pravi: »Noe je to izvršil; kakor mu je Bog zapovedal, povsem tako je storil.« (1. Mojz. 6:22, EI) Ta Bogu dopadljivi mož je bil kot priča za Jehovo marljiv tudi v oznanjevanju. Podobno kot Noe, si lahko kot redni oznanjevalec pravičnosti tudi ti neomahljiv zagovornik tega, kar je prav in redni oznanjevalec pravičnosti. Vztrajaj v razglašanju svarila o koncu tega hudobnega sveta, čeprav so ti le nekateri pripravljeni prisluhniti. Delaj skupaj s soverniki, tako da bo delo pridobivanja učencev končano pred koncem. (Mat. 28:19, 20)
18. Na kakšni osnovi bo Jehova odločal o tem, kdo bo preživel veliko stisko?
18 Bog se drži enakih pravičnih in resničnih meril kot v Noetovih dneh in tako danes odloča, kdo bo preživel in kdo preminil v veliki stiski. Jezus je sedanje delo ločevanja primerjal z delom pastirja, ki ločuje ovce od kozlov. (Mat. 25:31–46) Ljudje, ki svoje Življenje osredinijo na sebične želje in prizadevanja, si ne želijo, da bi se ta svet končal in taki ne bodo preživeli. Toda tisti, ki se nočejo vključevati v umazanijo tega sveta in ohranjajo močno vero v Boga ter oznanjujejo vest o kraljestvu in razglašajo svarilo glede prihajajoče Jehovine sodbe, bodo kot preživeli deležni Božje naklonjenosti. Jezus je rekel: »Takrat bosta dva na polju: Bog bo enega sprejel, drugega pustil. Dve bosta mleli na kamnu: ena bo sprejeta, druga puščena.« (Mat. 24:40, 41, EI; 2. Tes. 1:6–9; Raz. 22:12–15)
Podeduj blagoslove skupaj z Noetom
19. Kakšno zbiranje sta za zadnje dni napovedala Izaija in Miha?
19 Božja preroka Izaija in Miha sta v vzporednih prerokbah opisala, kaj se bo zgodilo v zadnjih dneh. Napovedala sta dogodke, ki se danes spolnjujejo pred našimi očmi: reka odkritosrčnih ljudi prihaja iz tega starega sveta in gre proti simbolični gori pravega čaščenja. Druge takole vabijo: »Pridite, pojdimo k [Jehovini] gori, k hiši Jakobovega Boga, da nas pouči o svojih potih, da bomo hodili po njegovih stezah!« (Iz. 2:2, 3, EI; Mih. 4:1, 2) Ali hodiš s to srečno množico?
20. Kakšne blagoslove bodo uživali tisti, ki bodo s svojo vero obsodili svet?
20 Izaija in Miha sta omenila tudi blagoslove, katerih bodo deležni tisti, ki s svojo vero obsojajo svet. Med njimi bosta prevladovala pravi mir in pravičnost, pa tudi vojskovati se ne bodo več učili. Imeli bodo zanesljivo upanje, da bodo od Jehove dobili dediščino in bodo »sedeli vsak pod svojo trto in pod svojo smokvo«. Toda vsakdo se mora zatrdno odločiti, kajti Miha nam pokaže, da sta možni dve poti, ko pravi: »Vsa ljudstva hodijo, vsaktero v imenu svojega boga; mi pa hočemo hoditi v imenu Jehove našega Boga vedno in vekomaj.« (Mih. 4:3–5, EI; Iz. 2:4)
21. Kako lahko imaš tudi ti delež v velikem blagoslovu večnega življenja na zemlji?
21 Sveto pismo jasno pokaže, kaj je potrebno, da bi preživeli veliko stisko: močna vera. Noe je imel takšno vero, toda ali jo imaš ti? Če jo imaš, potem boš tudi ti »deležen pravičnosti, ki jo daje vera«. (Hebr. 11:7, EI) Noe je preživel uničenje, ki ga je odredil Bog in je zadelo tudi njegov rod. Ne samo, da je po potopu živel še 350 let, ampak bo tudi obujen z upanjem v večno življenje na zemlji. Kako velik blagoslov! (Hebr. 11:13–16) Ta blagoslov lahko deliš z Noetom in njegovo družino ter z milijoni drugih, ki ljubijo pravičnost. Kako? S tem, da vztrajaš do konca in s svojo vero obsojaš svet.
Se še spomniš
◻ Zakaj je preučevanje Noetovega življenja pomembno za kristjane?
◻ Česa, kar jih vodi v uničenje, ljudi našega rodu ne slutijo?
◻ Kako lahko podobno kot Noe tudi mi obsojamo ta svet?
◻ Kako smo lahko kot Noe tudi mi glasniki pravičnosti?