Hodimo po stopinjah Jezusa Kristusa!
»Kdor pravi, da ostaja z njim [Bogom] zedinjen, je dolžan tudi sam živeti tako, kakor je živel on [Jezus].« (1. JANEZOVO 2:6)
1., 2. Kaj spada k temu, da Jezusa pozorno gledamo?
»VZTRAJNO tecimo v tekmi, ki je pred nami,« je napisal apostol Pavel, »pri tem pa pozorno glejmo Glavnega zastopnika in Izpopolnjevalca naše vere, Jezusa.« (Hebrejcem 12:1, 2) Če želimo hoditi po poti zvestobe, moramo pozorno gledati Jezusa Kristusa.
2 V Krščanskih grških spisih izraz, preveden s »pozorno glejmo«, v izvirnem jeziku pomeni »usmeriti svojo pozornost na kaj in se ne pustiti odvrniti«, »odvrniti svoj pogled od nečesa, da bi videli nekaj drugega«, »osrediniti svoj pogled na kaj«. V nekem priročniku piše: »V tistem trenutku, ko grški tekač na stadionu odvrne svojo pozornost od tekmovalne steze in cilja, proti kateremu teče, ter pogleda proti množici gledalcev, se upočasni. Enako je s kristjanom.« Odvrnitve lahko upočasnijo naš duhovni napredek. Pozorno moramo gledati Jezusa Kristusa. S kakšnim namenom pa opazujemo tega Glavnega zastopnika? Grški izraz, preveden z »glavni zastopnik«, pomeni »glavni voditelj, nekdo, ki v vsem vodi in je zato zgled«. K temu, da Jezusa pozorno gledamo, spada posnemanje njegovega zgleda.
3., 4. a) Kaj moramo delati, če želimo živeti po zgledu Jezusa Kristusa? b) Katera vprašanja zaslužijo našo pozornost?
3 »Kdor pravi, da ostaja z njim [Bogom] zedinjen, je dolžan tudi sam živeti tako, kakor je živel on [Jezus],« pravi Biblija. (1. Janezovo 2:6) Z Bogom ostajamo zedinjeni tako, da izpolnjujemo Jezusove zapovedi, kakor je on izpolnjeval zapovedi svojega Očeta. (Janez 15:10)
4 Da bi torej živeli, kakor je živel Jezus, moramo tega Glavnega voditelja natančno opazovati in kar najbolj točno hoditi po njegovih stopinjah. V zvezi s tem pa se nam postavljajo pomembna vprašanja, o katerih je vredno razmišljati: Kako nas Kristus vodi danes? Kako naj bi to, da posnemamo njegov način hoje, vplivalo na nas? Kako nam koristi, če posnemamo zgled Jezusa Kristusa?
Kako Kristus vodi svoje sledilce
5. Kaj je Jezus obljubil svojim sledilcem, preden je šel v nebesa?
5 Preden je obujeni Jezus Kristus šel v nebesa, se je prikazoval svojim učencem in jim dal pomembno delo. Rekel je: »Pojdite torej in mi pridobivajte učence med ljudmi iz vseh narodov.« Takrat jim je Glavni voditelj tudi obljubil, da bo pri izpolnjevanju te naloge z njimi. Dejal jim je: »Glejte, jaz bom z vami vse dni do sklenitve stvarnosti.« (Matej 28:19, 20) Kako je Jezus Kristus s svojimi sledilci danes, v času sklenitve stvarnosti?
6., 7. Kako nas Jezus vodi po svetem duhu?
6 Jezus je rekel: »Pomočnik, sveti duh, ki ga bo v mojem imenu poslal Oče, vas bo vse učil in vas spomnil na vse, kar sem vam povedal.« (Janez 14:26) Danes nas vodi in krepi sveti duh, ki je poslan v Jezusovem imenu. Ta duh nas duhovno razsvetljuje in nam pomaga, da razumemo »tudi Božje globočine«. (1. Korinčanom 2:10) Poleg tega so bogovšečne lastnosti, kot so »ljubezen, veselje, mir, potrpežljivost, prijaznost, dobrota, vera, blagost, samoobvladanje«, »sad duha«. (Galačanom 5:22, 23) Te lastnosti lahko gojimo s pomočjo svetega duha.
7 Ko preučujemo Sveto pismo in si po naučenem prizadevamo ravnati, nam Jehovov duh pomaga, da rastemo v modrosti, razumnosti, spoznanju in razsodnosti. (Pregovori 2:1–11) Ta duh nam poleg tega pomaga prestati skušnjave in preizkušnje. (1. Korinčanom 10:13; 2. Korinčanom 4:7; Filipljanom 4:13) Kristjani smo spodbujeni, naj ‚se očistimo vsega, kar skruni meso in duha, in [. . .] izpopolnjujemo svetost‘. (2. Korinčanom 7:1) Ali bi res lahko ustrezali Božjim merilom za svetost oziroma čistost, če nam pri tem ne bi pomagal sveti duh? Sveti duh, ki ga je Bog Jehova dal na voljo svojemu Sinu, je eno od sredstev, po katerih nas Jezus danes vodi. (Matej 28:18)
8., 9. Kako Kristus pri vodenju uporablja ‚zvestega in preudarnega sužnja‘?
8 Razmislimo sedaj o drugem sredstvu, po katerem Kristus vodi današnjo občino. Jezus je glede svoje navzočnosti in sklenitve stvarnosti dejal: »Kdo je pravzaprav zvesti in preudarni suženj, ki ga je gospodar postavil nad svojimi služabniki, da jim ob pravem času daje hrano? Srečen ta suženj, če ga gospodar ob svojem prihodu najde, da tako dela! Resnično vam povem, da ga bo postavil čez vse svoje imetje.« (Matej 24:3, 45–47)
9 Ta »gospodar« je Jezus Kristus. »Suženj« je skupina maziljenih kristjanov na zemlji. Jezus je temu razredu sužnja zaupal skrb za svoje zemeljsko imetje, naložil pa mu je tudi priskrbovanje času primerne duhovne hrane. Majhna skupina usposobljenih nadzornikov tega razreda ‚zvestega in preudarnega sužnja‘ sestavlja Vodstveni organ, ki je predstavnik razreda sužnja. Ta vodi svetovno oznanjevanje Kraljestva in daje duhovno hrano ob pravem času. Tako Kristus vodi občino po z duhom maziljenem ‚zvestem in preudarnem sužnju‘ in njegovem Vodstvenem organu.
10. Kako naj bi gledali na starešine in zakaj?
10 Nadaljnji izraz Kristusovega vodstva so ‚darovi v obliki ljudi‘ – krščanski starešine oziroma nadzorniki. Priskrbuje jih »za izboljšanje svetih, za služenje, za krepitev Kristusovega telesa«. (Efežanom 4:8, 11, 12) V Pismu Hebrejcem 13:7 glede njih piše naslednje: »Spominjajte se tistih, ki med vami vodijo, ki so vam oznanili Božjo besedo, in ko premišljujete o rezultatih njihovega vedenja, posnemajte njihovo vero.« Starešine v občini vodijo. Ker posnemajo Kristusa Jezusa, je njihova vera vredna posnemanja. (1. Korinčanom 11:1) Svojo hvaležnost za starešinsko ureditev lahko pokažemo s tem, da te »darove v obliki ljudi« ubogamo in se jim podrejamo. (Hebrejcem 13:17)
11. Kako Kristus vodi svoje današnje sledilce in kaj vse zajema hoditi po Kristusovih stopinjah?
11 Da, Jezus Kristus vodi današnje sledilce po svetem duhu, ‚zvestem in preudarnem sužnju‘ in občinskih starešinah. Če želimo hoditi po Kristusovih stopinjah, moramo razumeti, kako nas on vodi, in se njegovemu vodstvu podrejati. Poleg tega moramo posnemati njegov način hoje. »Na to pot [ste bili] poklicani, ker je tudi Kristus trpel za vas in vam s tem zapustil zgled, da bi hodili natančno po njegovih stopinjah,« je napisal apostol Peter. (1. Petrovo 2:21) Kako naj bi to, da posnemamo Jezusov popolni zgled, vplivalo na nas?
Oblast uporabljajmo razumno
12. Kateri vidik Kristusovega zgleda še posebej zanima starešine v občini?
12 Jezus je od svojega Očeta prejel večjo oblast kot kdor koli drug, toda uporabljal jo je razumno. Za vse v občini, še posebej pa za nadzornike, bi moralo veljati, da je njihova »razumnost znana vsem ljudem«. (Filipljanom 4:5; 1. Timoteju 3:2, 3) Ker imajo starešine v občini precejšnjo oblast, je nujno, da pri svojem ravnanju z občino hodijo po Kristusovih stopinjah.
13., 14. Kako lahko starešine posnemajo Kristusa, ko druge spodbujajo k služenju Bogu?
13 Jezus je upošteval omejitve svojih učencev. Od njih ni zahteval več, kot so bili zmožni dati. (Janez 16:12) Na svoje sledilce ni pritiskal, temveč jih je spodbujal, naj ‚si na vso moč prizadevajo‘ izpolnjevati Božjo voljo. (Luka 13:24) To je delal s svojim zgledom in s tem, da jim je trkal na srce. Podobno današnji krščanski starešine drugih ne skušajo zastrašiti, da bi služili Bogu iz občutkov sramu ali krivde. Nikakor, spodbujajo jih, naj Jehovu služijo iz ljubezni – ljubezni do Njega, Jezusa in soljudi. (Matej 22:37–39)
14 Jezus oblasti, ki mu je bila zaupana, ni zlorabljal, s tem da bi drugim nadzoroval življenje. Ni postavljal nedosegljivih meril niti neštetih pravil. Njegova metoda je bila, da je druge motiviral, tako da se je dotaknil njihovega srca z načeli zakonov, ki so bili dani po Mojzesu. (Matej 5:27, 28) Starešine, ki posnemajo Jezusa Kristusa, se varujejo tega, da bi postavljali lastna pravila ali vztrajali pri osebnem gledišču. Ko gre za oblačenje in urejanje ali rekreacijo in sprostitev, se skušajo dotakniti srca drugih z Božjimi načeli, kakršna so denimo v Mihu 6:8, Prvem pismu Korinčanom 10:31–33 in Prvem pismu Timoteju 2:9, 10.
Bodimo sočutni in radi odpuščajmo
15. Kako se je Jezus odzival na napake svojih učencev?
15 Kristus nam je zapustil posnemanja vreden zgled tudi s tem, kako se je odzival na napake in zmote svojih učencev. Razmislimo o dveh dogodkih iz zadnje noči njegovega življenja na zemlji. Po prihodu v Getsemanski vrt je »s seboj [. . .] vzel Petra, Jakoba in Janeza« in jim naročil, naj ‚bedijo‘. Zatem »je šel še malo naprej, padel na tla in začel moliti«. Ko se je vrnil, »jih je našel speče«. Kaj je storil? Rekel je: »Duh je sicer voljan, toda meso je šibko.« (Marko 14:32–38) Ne samo, da ni Petra, Jakoba in Janeza ostro pokaral, temveč je celo pokazal sočutje! Še isti večer je Peter Jezusa trikrat zatajil. (Marko 14:66–72) Kako je Jezus ravnal s Petrom potem? »Gospod je [. . .] vstal in se prikazal Simonu [Petru].« (Luka 24:34) »Prikazal [se je] Kefu,« pravi Biblija, »nato pa še dvanajsterim.« (1. Korinčanom 15:5) Skesanemu apostolu ni zameril, temveč mu je odpustil in ga okrepčal. Pozneje mu je zaupal velike odgovornosti. (Apostolska dela 2:14; 8:14–17; 10:44, 45)
16. Kako lahko posnemamo Jezusa, ko nas naši soverniki razočarajo ali so do nas tako ali drugače nepravični?
16 Ali ne bi tudi mi morali posnemati Jezusa ter biti sočutni in pripravljeni odpustiti, kadar nas soverniki zaradi človeške nepopolnosti razočarajo ali so do nas tako ali drugače nepravični? Peter je sovernike spodbudil: »Bodite vsi enakih misli, čutite z bližnjim, bodite bratoljubni, polni najgloblje sočutnosti, ponižnega duha, ne vračajte hudega za hudo ne zmerjanja za zmerjanje, temveč nasprotno, blagoslavljajte.« (1. Petrovo 3:8, 9) Kaj pa, če kdo z nami ne ravna tako, kakor bi Jezus, in noče biti sočuten ali pripravljen odpustiti? Tudi v takšnem primeru smo si dolžni prizadevati, da bi posnemali Jezusa, in se odzvati tako, kakor bi se odzval on. (1. Janezovo 3:16)
Dajmo delo za Kraljestvo na prvo mesto
17. Kaj kaže, da je Jezus dajal izpolnjevanje Božje volje na prvo mesto v svojem življenju?
17 Po stopinjah Jezusa Kristusa pa naj bi hodili še drugače. V Jezusovem življenju je bilo najpomembnejše objavljanje dobre novice o Božjem kraljestvu. Zatem ko je oznanjeval Samarijanki blizu mesta Sihar v Samariji, je svojim učencem dejal: »Moja jed je, da izpolnjujem voljo tistega, ki me je poslal, in da dokončam njegovo delo.« (Janez 4:34) Jezusu je izpolnjevanje Očetove volje vlivalo moč; to je bilo zanj krepilno, zadovoljujoče in osvežilno, prav kakor hrana. Ali ne bo tudi naše življenje resnično smiselno in zadovoljujoče, če bomo posnemali Jezusa in ostali osredinjeni na izpolnjevanje Božje volje?
18. Katere blagoslove prinaša to, da se otroke spodbuja k polnočasni službi?
18 Kadar starši spodbujajo svoje otroke k polnočasnemu služenju, so skupaj z njimi zelo blagoslovljeni. Neki oče je svoja sinova dvojčka od zgodnjega otroštva spodbujal k pionirski službi. Po končanem šolanju sta postala pionirja. Ko je oče premišljeval o radostih, ki jih odtlej doživlja, je napisal: »Najina fanta naju nista razočarala. S hvaležnostjo lahko rečeva, da ‚so sinovi GOSPODOVA dediščina‘.« (Psalm 127:3, SSP) Kako pa prizadevanje v polnočasni službi koristi otrokom? Mati petih otrok pravi: »Zaradi pioniranja so se vsi moji otroci zelo zbližali z Jehovom, izboljšali osebne preučevalne navade, se naučili modro rabiti čas in dajati duhovne stvari na prvo mesto v življenju. Res je, da so se morali vsi v marsičem spremeniti, toda nobeden ne obžaluje, da se je odločil stopiti na to pot.«
19. O katerih ciljih bi bilo modro, da mladi razmislijo?
19 Mladi, kakšno prihodnost načrtujete? Ali želite doseči kar največ na poklicnem področju? Ali pa želite uspeti v polnočasni službi? »Skrbno [. . .] pazite, da ne boste živeli kot nemodri, ampak kot modri,« je opomnil Pavel, »in kar najbolj izrabljajte svoj čas, kajti dnevi so hudi.« Poleg tega je dodal: »Zato ne bodite več nerazumni, temveč doumevajte, kaj je Jehovova volja.« (Efežanom 5:15–17)
Bodimo zvestovdani
20., 21. Kako je Jezus pokazal, da je zvestovdan, in kako ga lahko glede tega posnemamo?
20 Hoditi po Jezusovih stopinjah tudi pomeni, da ga posnemamo v zvestovdanosti. V Bibliji o tej njegovi lastnosti piše: »Nikdar, čeprav je obstajal v Božji podobi, [ni] pomislil na polastitev, namreč na to, da bi moral biti enak Bogu, temveč se je odrekel samemu sebi in prevzel podobo sužnja ter postal enak ljudem. Povrhu vsega pa se je še, ko je bil v človeški podobi, ponižal in bil poslušen vse do smrti, in to smrti na mučilnem kolu.« Jezus je zvestovdano podpiral Jehovovo vrhovnost, tako da se je podrejal Božji volji glede sebe. Bil je poslušen vse do smrti na mučilnem kolu. Imeti moramo »isto stališče« in se zvestovdano podrejati izpolnjevanju Božje volje. (Filipljanom 2:5–8)
21 Jezus je bil zvestovdan tudi svojim zvestim apostolom. Kljub njihovim slabostim in pomanjkljivostim jih je ljubil »do konca«. (Janez 13:1) Podobno tudi mi ne bi smeli dovoliti, da bi zaradi nepopolnosti bratov in sester postali kritični.
Posnemajmo Jezusov zgled
22., 23. Kako nam koristi, če posnemamo Jezusov zgled?
22 Ker smo nepopolni, seveda ne moremo hoditi točno po stopinjah svojega popolnega Zgleda. Lahko pa si prizadevamo hoditi po njegovih stopinjah, kolikor točno je to le mogoče. Da bi pri tem uspeli, moramo razumeti, kako nas Kristus vodi, se njegovemu vodstvu podrejati in kar najbolj posnemati njegov zgled.
23 Ko postanemo Kristusovi posnemalci, stopimo na pot mnogih blagoslovov. Ker smo osredinjeni na izpolnjevanje Božje volje, in ne lastne, je naše življenje smiselnejše in bolj zadovoljujoče. (Janez 5:30; 6:38) Imamo čisto vest. Naše življenje postane zgledno. Jezus je vse, ki so trdo delali in bili obremenjeni, povabil, naj pridejo k njemu in najdejo poživitev svojim dušam. (Matej 11:28–30) Kadar posnemamo njegov zgled, lahko tudi mi postanemo za druge osvežujoča družba. Zato še naprej hodimo po Jezusovih stopinjah.
Ali se spomnite?
• Kako Kristus vodi svoje sledilce danes?
• Kako lahko starešine posnemajo Kristusovo vodstvo pri tem, kako uporabljati oblast, ki so jo prejeli od Boga?
• Kako lahko posnemamo Jezusov zgled, ko imamo opravka s pomanjkljivostmi drugih?
• Kako lahko mladi dajo delo za Kraljestvo na prvo mesto?
[Slika na strani 23]
Krščanski starešine nam pomagajo sprejemati Kristusovo vodstvo
[Sliki na straneh 24, 25]
Mladi, katere cilje ste si postavili, da bi bilo vaše krščansko življenje uspešno?