Starši in otroci, dajte Boga na prvo mesto!

»Boga se boj in zapovedi njegove izpolnjuj.« (PROPOVEDNIK 12:13)

 1. Kakšen strah morajo negovati starši in otroci ter kaj jim bo ta prinesel?

PREROKBA je za Jezusa Kristusa govorila, da bo »blagougodje njegovo [. . .] v strahu GOSPODOVEM [Jehovovem, NW]«. (Izaija 11:3) Jezus je do Boga pravzaprav čutil močan sveti strah, veliko spoštovanje. Boga je ljubil, zato se je bal, da ga ne bi s čim razžalil. Tudi starši in otroci morajo negovati strah, kakršnega je Kristus, in prinesel jim bo ugodje, kakor ga je Jezusu. Na prvo mesto v svojem življenju morajo dajati Boga, in to tako, da poslušajo njegove zapovedi. Neki biblijski pisec je dejal, da je pravzaprav »to [. . .] vsa dolžnost človekova«. (Propovednik 12:13)

 2. Katera je bila najpomembnejša zapoved v Postavi in komu je bila v prvi vrsti namenjena?

² Najpomembnejša zapoved v Postavi, namreč, naj ‚ljubimo Jehova iz vsega svojega srca, duše in moči‘, je bila v prvi vrsti namenjena prav staršem. To potrjujejo nadaljnje besede v Postavi: »Marljivo jih uči [o tem, naj ljubijo Jehova] otroke svoje ter govori o njih, sedeč v svojem domu in hodeč po poti, ko ležeš in ko vstaneš.« (5. Mojzesova 6:4-7; Marko 12:28-30) Staršem je bilo tako zapovedano, naj na prvo mesto dajejo Boga, s tem da ga sami ljubijo ter učijo tudi svoje otroke, da delajo enako.

Krščanska dolžnost

 3. S čim je Jezus pokazal, kako pomembno je biti pozoren do otrok?

³ Jezus je pokazal, kako pomembno je že majhnim otrokom posvetiti pozornost. Tako so nekoč, proti koncu njegove zemeljske službe, ljudje k njemu prinašali otročičke. Učenci pa so jih odganjali, očitno misleč, da ima preveč dela, da bi ga nadlegovali. Toda Jezus je učence pograjal: »Pustite otročiče, naj prihajajo k meni, in ne branite jim.« ‚Jemal jih je celo v naročje‘, ter s tem prisrčno pokazal, kako pomembno je biti pozoren do najmlajših. (Lukež 18:15-17; Marko 10:13-16)

 4. Komu je bilo zapovedano, naj ‚pridobiva v učence vse narode‘, in kaj morajo ti zato delati?

⁴ Jezus pa je tudi poudaril, da so njegovi sledilci dolžni učiti še druge, ne le svojih otrok. Po svoji smrti ter vstajenju »se je prikazal nad petsto bratom naenkrat«, in nekateri med njimi so bili starši. (1. Korinčanom 15:6) To se je očitno zgodilo na gori v Galileji in navzočih je bilo tudi njegovih enajst apostolov. Jezus je tam vse spodbudil: »Pojdite torej in pridobivajte mi v učence vse narode, [. . .] učeč jih, naj izpolnjujejo vse, karkoli sem vam zapovedal.« (Matevž 28:16-20) Potemtakem ni noben kristjan upravičen prezirati te zapovedi! Očetje in matere torej morajo, da bi jo izpolnili, skrbeti za svoje otroke, pa tudi sodelovati pri javnem oznanjevanju in poučevanju.

 5. a) Kaj kaže, da je večina apostolov, če ne kar vsi, bila poročena in imela verjetno tudi otroke? b) Katere nasvete bi morali družinski poglavarji resno jemati?

⁵ Zanimivo, celo apostoli so morali uravnovesiti svoje družinske dolžnosti z obvezo, da oznanjajo, kakor tudi da pasejo Božjo čredo. (Janez 21:1-3, 15-17; Dejanja 1:8) Večina, če ne kar vsi, je bila namreč poročena. Apostol Pavel je zato pojasnil: »Nimamo li pravice, da vodimo sestro kot ženo s seboj, kakor tudi drugi apostoli in bratje Gospodovi in Kefa?« (1. Korinčanom 9:5; Matevž 8:14) Nekateri apostoli so menda imeli tudi otroke. Zgodnji zgodovinarji, kot denimo Evzebij, za Petra pravijo, da jih je imel. Vsi zgodnji krščanski starši so morali poslušati svetopisemski nasvet: »Ako pa kdo ne skrbi za svoje, zlasti pa za domače, je zatajil vero in je hujši od nevernika.« (1. Timoteju 5:8)

Poglavitna dolžnost

 6. a) Kakšen izziv je pred krščanskimi starešinami, ki imajo družino? b) Kaj je poglavitna dolžnost starešina?

⁶ Danes so krščanski starešine, ki imajo družine, v podobnem položaju, kakor so bili apostoli. Tudi starešine morajo uravnovesiti dolžnost, da skrbijo za duhovne in telesne potrebe svoje družine, z dolžnostjo, da javno oznanjujejo in pasejo Božjo čredo. Katera dejavnost pa bi morala imeti prednost? V Stražnem stolpu, 15. marec 1964 (v angleščini), je pisalo: »[Očetova] prva dolžnost je družina, in če te ne izpolnjuje, ni primerno, da služi.«

 7. Kako dajo krščanski očetje Boga na prvo mesto?

⁷ Očetje torej morajo dati Boga na prvo mesto tako, da poslušajo zapoved, naj ‚svoje otroke vzgajajo in opominjajo v Gospodovem [Jehovovem, NW] duhu‘. (Efežanom 6:4, EI) Te dolžnosti ne morejo kar prepustiti komu drugemu, tudi tisti ne, ki imajo morda nalogo, da usmerjajo dejavnosti krščanske občine. Kako pa lahko takšni očetje izpolnjujejo vse te dolžnosti – telesna, duhovna in čustvena skrb za družino – ter hkrati vodijo in nadzirajo občino?

Dajati potrebno podporo

 8. Kako lahko starešina podpira njegova žena?

⁸ Podpora lahko starešinam z družinskimi obveznostmi vsekakor koristi. V prej omenjenem Stražnem stolpu je pisalo, da je možu lahko v podporo njegova krščanska žena. Takole piše: »Lahko mu, kolikor more, olajša pripravo različnih nalog, lahko pa tudi sebi in njemu pomaga prihraniti dragocen čas, s tem da ima doma dober načrt, da pravočasno pripravi vse obroke in je pravi čas nared, ko je treba na shod. [. . .] Krščanska žena lahko pod vodstvom svojega moža veliko prispeva tudi k temu, da vzgojita otroke za pot, po kateri bi morali hoditi, da bi bili všeč Jehovu.« (Pregovori 22:6) Kajpada, žena je bila ustvarjena za ‚pomočnico‘, zato je modro, da mož sprejme njeno pomoč. (1. Mojzesova 2:18) Njena podpora mu bo pomagala, da bo učinkoviteje skrbel tako za družino kot za občinske obveznosti.

 9. Koga je Pavel v občini Tesalonika spodbudil, naj pomaga sočlanom občine?

⁹ Seveda pa ni le žena tista, ki lahko naredi kaj v podporo svojemu možu, krščanskemu starešinu, ki mora hkrati ‚pasti Božjo čredo‘ in skrbeti za svoje domače. (1. Petrov 5:2) Kdo še lahko pomaga? Apostol Pavel je brate v Tesaloniki spodbudil, naj bodo obzirni do svojih ,predstojnikov‘. Tem istim bratom – predvsem tistim, ki niso predstojniki – pa je še napisal: »Opominjamo [. . .] vas, bratje: opozarjajte malomarne, tolažite malodušne, podpirajte slabotne, bodite potrpežljivi z vsemi.« (1. Tesaloničanom 5:12-14, EI)

10. Kako dobro ljubeča pomoč vseh bratov vpliva na občino?

¹⁰ Kako lepo je, kadar imajo v občini bratje ljubezen, ki jih žene, da tolažijo malodušne, podpirajo slabotne, opominjajo malomarne in so z vsemi potrpežljivi! Bratje v Tesaloniki, ki so nedolgo pred tem kljub veliki stiski sprejeli biblijsko resnico, so naredili tako, kot jim je svetoval Pavel. (Dejanja 17:1-9; 1. Tesaloničanom 1:6; 2:14; 5:11) Samo pomislite, kako dobro je takšno prisrčno sodelovanje med njimi prispevalo h krepitvi in enotnosti celotne občine! Podobno je danes. Če bratje drug drugega tolažijo, podpirajo in si med seboj svetujejo, je starešinam, ki morajo največkrat skrbeti še za družino, veliko laže izpolniti svoje pastirske dolžnosti.

11. a) Zakaj je razumno sklepati, da so v besedo »bratje« bile vštete tudi ženske? b) Kako lahko danes zrela krščanska ženska pomaga mlajšim ženskam?

¹¹ Ali so bile med ‚brate‘, katerim je govoril apostol Pavel, vštete tudi ženske? Seveda so bile, saj je tudi mnogo žensk postalo vernih. (Dejanja 17:1, 4; 1. Petrov 2:17; 5:9) Kako pa bi lahko takšne žene pomagale? V občini so bile denimo mlajše ženske, ki so imele probleme z obvladovanjem ‚čutnosti‘ (EI), ali pa ženske, ki so postale »malodušne«. (1. Timoteju 5:11-13) Tudi danes imajo nekatere ženske podobne probleme. Tisto, kar potrebujejo, je največkrat le uho, ki prisluhne, ali pa rama, na kateri se lahko zjočejo. In zrela krščanska ženska je večinoma za to najprimernejši človek. Z drugo žensko se lahko denimo pogovarja o njenih osebnih problemih, to pa je nekaj, kar se za krščanskega moškega, samega, ne bi spodobilo. Pavel je poudaril, koliko je vredna takšna pomoč, ko je napisal: »Starke enako, da so [. . .] dobrega učiteljice, da napeljavajo k redu mlajše žene, naj ljubijo može in otroke svoje in naj bodo zmerne, čiste, pridne gospodinje, dobrotljive, pokorne svojim možem, da se ne preklinja Božja beseda.« (Titu 2:3-5)

12. Čigavo vodstvo naj bi neobhodno upoštevali vsi v občini?

¹² Kakšen blagoslov so za občino ponižne sestre, ki voljno podpirajo svoje može in starešine! (1. Timoteju 2:11, 12; Hebrejcem 13:17) Starešinam, ki imajo poleg drugih dolžnosti tudi družinske, še zlasti koristi, če si vsi voljno medsebojno pomagajo v duhu ljubezni in so podložni vodstvu postavljenih pastirjev. (1. Petrov 5:1, 2)

Starši, kaj dajete na prvo mesto

13. Kako mnogi očetje odpovedo v svojih družinah?

¹³ Pred leti je neki znani zabaviščnik pripomnil: »Opazujem uspešne moške, ki upravljajo podjetja s stotinami moških; znajdejo se v vsakršnih razmerah, vedo, kako v poslovnem svetu kaznovati in kako nagrajevati. Pri svojem največjem projektu, družini, pa odpovedo.« Zakaj? Ali ne ravno zato, ker dajo na prvo mesto podjetništvo in druge interese, nasvete Boga pa zametajo? Njegova Beseda namreč pravi: »Te besede, ki ti jih [. . .] zapovedujem, [. . .] marljivo [. . .] uči otroke svoje.« In to je treba delati vsak dan. Starši morajo biti darežljivi s časom, še zlasti pa z ljubeznijo in iskrenim zanimanjem. (5. Mojzesova 6:6-9)

14. a) Kako bi morali starši skrbeti za svoje otroke? b) Kaj zajema pravilna vzgoja otrok?

¹⁴ Biblija nas spominja, da so otroci Jehovova dediščina. (Psalm 127:3) Ali za svoje otroke skrbite kakor za Božjo lastnino, kakor za dar, katerega vam je poklonil Bog? Otrok se bo prav gotovo odzval, če ga boste vzeli v naročje in mu tako pokazali svojo ljubečo skrb in pozornost. (Marko 10:16) Toda ‚vzgajati otroka po lastnosti poti njegove‘ terja več kot le objemanje in poljubljanje. Da bi si otrok pridobil modrost, ki mu bo pomagala ogibati se življenjskih zank, potrebuje tudi ljubeče karanje. Torej, če roditelj ‚svojega otroka kaznuje‘, mu s tem tudi pokaže, da ga iskreno ljubi. (Pregovori 13:1, 24; 22:6)

15. Kaj kaže, kako potrebno je starševsko karanje?

¹⁵ Kako potrebno je starševsko karanje, odkriva besedilo, v katerem je neka šolska svetovalka opisala otroke, ki so prišli v njeno pisarno: »Usmiljenja so vredni, depresivni in zgubljeni. S solzami v očeh pripovedujejo o razmerah, v katerih živijo. Veliko – mnogo več, kot si sploh lahko kdo misli – jih je že poskušalo narediti samomor, pa ne zato, ker bi bili tako srečni, da tega ne bi mogli prenesti; temveč zato, ker se počutijo tako zelo nesrečne, zapuščene, pa tudi preobremenjene, saj je pri teh letih vsa skrb že na njihovih ramenih, kar pa je zanje le preveč.« Dodala je še: »Za mladega človeka je zavest, da je vsa skrb na njegovih ramenih, prava mora.« Že morda, da se otroci radi ognejo kazni, v bistvu pa le cenijo smernice in omejitve staršev. Srečni so, da se njihovi starši toliko zanimajo zanje, da jim postavljajo omejitve. Neka najstnica, ki ima takšne starše, je rekla: »S tem me rešijo skrbi.«

16. a) Kaj se zgodi z nekaterimi otroki, ki so vzgojeni v krščanskih domovih? b) Zakaj ni nujno, da je otrokova svojeglavost posledica slabe vzgoje staršev?

¹⁶ Kljub temu pa so mnogi mladi, četudi imajo ljubeče starše, ki jih dobro vzgajajo, podobni izgubljenemu sinu iz Jezusove prispodobe; zavrnejo starševske smernice in zaidejo. (Lukež 15:11-16) To seveda samo po sebi še ne pomeni, da starši niso izpolnili svoje dolžnosti, torej da jih niso prav vzgojili, tako kot naročajo Pregovori 22:6. Izjava o tem, naj se ‚otroka vzgaja po lastnosti poti njegove in ne bo krenil od nje‘, je namreč splošno pravilo. Na žalost pa so nekateri otroci podobni izgubljenemu sinu in ‚zametajo pokorščino staršem‘. (Pregovori 30:17)

17. Kaj je lahko v tolažbo staršem svojeglavih otrok?

¹⁷ Oče nekega takega svojeglavega sina je žalostno pripovedoval: »Trudil sem se, kolikor sem mogel, da bi dosegel njegovo srce. Toliko stvari sem že poskusil, da več ne vem, kaj naj še storim. Nič ne pomaga.« Upamo, da se bodo sčasoma ti svojeglavi otroci le spomnili ljubeče vzgoje in se vrnili, tako kot se je vrnil tudi izgubljeni sin. Toda dejstvo je, da se nekateri otroci uprejo in počenjajo nemoralne reči, s čimer zelo prizadenejo svoje starše. Staršem je takrat lahko v tolažbo, če pomislijo, da je celo največji učitelj, ki je kdaj živel na zemlji, doživel, da ga je izdal njegov dolgoletni učenec Juda Iškariot. Pa tudi sam Jehova je bil brez dvoma žalosten, ko je veliko njegovih lastnih duhovnih sinov zavrnilo njegove nasvete in se mu uprlo, pa čeprav sam za to ni bil prav nič kriv. (Lukež 22:47, 48; Razodetje 12:9)

Otroci – komu želite ugajati

18. S čim lahko otroci pokažejo, da dajo Boga na prvo mesto?

¹⁸ Mladi, Jehova vas roti: »Bodite poslušni roditeljem svojim v Gospodu.« (Efežanom 6:1) Mladi dajejo s tem, če tako delajo, Boga na prvo mesto. Ne bodite neumni! Božja Beseda pravi, da »neumnež zaničuje pouk očeta svojega«. Nikar si ne drznite domišljati, da lahko shajate brez karanja. Dejstvo je namreč, da »je rod, ki je čist v svojih očeh, dasi ni opran nesnage svoje«. (Pregovori 15:5; 30:12) Zato poslušajte božja navodila – ‚poslušajte‘ zapovedi in karanje svojih staršev, ‚shranite‘ jih, ‚ne pozabite‘ jih, »pazite« nanje, ‚spolnjujte‘ jih in ‚ne zametajte‘ jih. (Pregovori 1:8; 2:1; 3:1; 4:1; 6:20, EI)

19. a) Katere tehtne razloge imajo otroci, da ubogajo Jehova? b) S čim lahko mladi kažejo, da so Bogu hvaležni?

¹⁹ Za to, da poslušate Jehova, imate tehtne razloge. On vas namreč ljubi, in zakone, tudi tistega, naj otroci poslušajo starše, je postavil zato, da bi vas obvaroval in vam pomagal k srečnemu življenju. (Izaija 48:17) Tudi svojega Sina je pustil umreti za vas, da bi lahko bili osvobojeni greha in smrti ter večno živeli. (Janez 3:16) Ali ste mu hvaležni? Iz nebes vas opazuje in preiskuje vaše srce, da bi videl, ali ga resnično ljubite in cenite, kar je pripravil. (Psalm 14:2) Tudi Satan vas opazuje in zasmehuje Boga, trdeč, da Ga ne boste ubogali. Če ste neposlušni, tako razveselite Satana, Jehova pa ‚žalite‘. (Psalm 78:40, 41) Zato vam Jehova trka na srce: »Bodi moder, sin moj, in razveseljuj srce moje [s tem, da me poslušaš], da lahko odgovorim njemu, ki bi mi kaj očital.« (Pregovori 27:11) Gre namreč za vprašanje: Komu želite ugajati, Satanu ali Jehovu?

20. Kako neka mladenka v Jehovovi službi ohranja pogum, tudi ko jo je strah?

²⁰ Zaradi vseh pritiskov, ki vam jih pripravljata Satan in njegov svet, prav gotovo ni lahko izpolnjevati Božje volje. Včasih je lahko prav strašno. Neka mladenka je ugotovila: »Če vas je strah, je podobno, kot če vas zebe. Lahko si pomagate.« In razložila: »Če vas zebe, si oblečete pulover. Če vas še kar zebe, si oblečete še enega. S tem nadaljujete tako dolgo, da vas ne zebe več. In moliti k Jehovu, kadar vas je strah, je podobno kot obleči pulover, kadar vas zebe. Če me je po eni molitvi še kar strah, molim spet in spet in spet, vse dokler me strah ne mine. In pomaga. Varuje me težav!«

21. Kako nas bo Jehova podprl, če si resnično prizadevamo dati ga na prvo mesto v svojem življenju?

²¹ Bog Jehova nas bo gotovo podprl, če si resnično prizadevamo dati ga na prvo mesto v svojem življenju. Okrepil nas bo, priskrbel nam bo pomoč angelov, kadar jo bomo potrebovali, podobno kot je to storil za svojega Sina. (Matevž 18:10; Lukež 22:43) Vsi vi, starši in otroci, bodite pogumni. Imejte strah, kakršnega je imel Kristus, in prinesel vam bo ugodje. (Izaija 11:3) Da, »Boga se boj[te] in zapovedi njegove izpolnjuj[te], kajti to je vsa dolžnost človekova«. (Propovednik 12:13)

Ali lahko odgovorite?

◻ Katere dolžnosti so morali uravnovesiti Jezusovi zgodnji sledilci?

◻ Katero dolžnost morajo izpolniti krščanski starši?

◻ Kaj lahko pomaga krščanskim starešinam, ki imajo družine?

◻ Kaj dragocenega lahko naredijo v občini sestre?

◻ Kateri nasvet in navodilo naj bi nujno poslušali otroci?

[Slika na strani 15]

Zrela kristjanka lahko mlajši ženski pogosto ustrezno pomaga

[Slika na strani 17]

V kakšno tolažbo je lahko Pismo staršem svojeglavih otrok?