»Gospod, nauči nas moliti«

‚Eden učencev njegovih mu reče: Gospod, nauči nas moliti.‘ (LUKEŽ 11:1)

 1. Zakaj je neki učenec prosil Jezusa, naj jih nauči moliti?

OB NEKI priložnosti leta 32 n. š. je Jezusov učenec opazoval svojega učitelja, kako moli. Najverjetneje je molil potiho, saj ga učenec ni mogel slišati, kaj je govoril svojemu Očetu. Vendar ko je končal, mu je učenec rekel: »Gospod, nauči nas moliti.« (Lukež 11:1) Zakaj ga je to prosil? Molitev je bila sestavni del judovskega življenja in čaščenja. V Hebrejskih spisih so v knjigi Psalmov in drugod zapisane številne molitve. Učenec torej ni prosil, naj ga Jezus nauči česa povsem novega oziroma česa takega, kar ne bi še nikoli počel. Nedvomno je poznal formalne molitve judovskih verskih voditeljev. Toda sedaj, ko je opazoval pri molitvi Jezusa, je verjetno zaznal, da je med svetohlinskimi molitvami rabijev in tem, kako Jezus moli, velika razlika. (Matevž 6:5–8)

 2. a) Kaj kaže, da Jezus ni povedal vzorčne molitve zato, da bi jo ponavljali besedo za besedo? b) Zakaj se želimo poučiti o tem, kako naj bi molili?

² Jezus je kakih 18 mesecev pred tem v svojem govoru na gori priskrbel učencem vzorec, kako naj molijo. (Matevž 6:9–13) Mogoče tega učenca takrat ni bilo zraven, zato je Jezus prijazno ponovil bistvene točke te vzorčne molitve. Bodite pozorni, da molitve ni ponovil s povsem enakimi besedami, kar kaže, da nam Jezus ni dal kakšne liturgične molitve, ki naj bi jo ponavljali na pamet. (Lukež 11:1–4) Podobno kakor ta neimenovani učenec se želimo tudi mi poučiti, kako naj molimo, da bi se z molitvijo zbližali z Jehovom. Preglejmo zato podrobnejšo različico vzorčne molitve, ki jo je zapisal apostol Matevž. Vsebuje sedem prošenj, od katerih so tri povezane z Božjimi nameni, štiri pa se nanašajo na naše telesne in duhovne potrebe. V tem članku bomo pregledali prve tri prošnje.

Ljubeč Oče

 3., 4. Kaj pomeni to, da Jehova naslavljamo z »Oče naš«?

³ Jezus je že na začetku pokazal, da bi morale naše molitve odsevati zaupen, vendar spoštljiv odnos z Jehovom. Govoril je predvsem v korist učencev, ki so bili zbrani poleg njega na gori, zato jim je dejal, naj Jehova naslavljajo z »Oče naš, ki si v nebesih«. (Matevž 6:9) Po mnenju nekega učenjaka je Jezus, če je govoril v ljudski hebrejščini ali aramejščini, za besedo »Oče« uporabil izraz, soroden besedi, s katero je otrok prisrčno poimenoval očeta. Ko se na Jehova obrnemo kot na ‚našega Očeta‘, kažemo, da smo z njim v prisrčnem in zaupnem odnosu.

⁴ S tem ko rečemo ‚naš Oče‘ (poudarili mi), tudi pritrjujemo, da pripadamo veliki družini moških in žensk, ki priznavajo Jehova za Življenjedajalca. (Izaija 64:8; Dejanja 17:24, 28) Z duhom rojeni kristjani so posvojeni kot ‚Božji sinovi‘ in tako lahko Bogu ‚kličejo: Aba, Oče!‘ (Rimljanom 8:14, 15) Milijoni se jim pridružujejo kot zvestovdani sodelavci. Svoje življenje so posvetili Jehovu in to simbolizirali s krstom v vodi. Tudi vse te ‚druge ovce‘ se lahko obračajo na Jehova v Jezusovem imenu in ga naslavljajo z »Oče naš«. (Janez 10:16; 14:6) K svojemu nebeškemu Očetu se lahko redno obračamo v molitvi, da bi ga hvalili, se mu zahvaljevali za vse, kar v svoji dobroti dela za nas, in da bi preložili nanj svoja bremena, trdno prepričani, da mu je mar za nas. (Filipljanom 4:6, 7; 1. Petrov 5:6, 7)

Ljubezen do Božjega imena

 5. S katero prošnjo se prične vzorčna molitev in zakaj je primerna?

⁵ Uvodna prošnja takoj postavi najpomembnejše na prvo mesto. Tako se glasi: »Posvečeno bodi ime tvoje.« (Matevž 6:9) Da, posvetitev Božjega imena Jehova bi morala biti naša glavna skrb, zato ker imamo Jehova radi in težko gledamo, kako vse se na njegovo ime zvrača sramota. Satan je s svojim uporom in s tem, da je k neposlušnosti Bogu Jehovu navedel tudi prvi človeški par, žalil Božje ime. Podvomil je namreč o tem, kako Bog izvaja svojo vesoljno suverenost. (1. Mojzesova 3:1–6) Poleg tega se Božje ime že stoletja žali s sramotnimi dejanji in nauki ljudi, ki trdijo, da ga predstavljajo.

 6. Česa ne bomo naredili, če molimo za posvetitev Božjega imena?

⁶ S prošnjo, naj se posveti Božje ime, pokažemo, na kateri strani smo v spornem vprašanju glede vesoljne suverenosti, in sicer da odločno priznavamo Jehovu pravico, da vlada vesolju. Jehova želi, da bi v vesolju prebivala razumna bitja, ki bi se prostovoljno ter z veseljem podrejala njegovi pravični suverenosti, in to iz ljubezni do njega in vsega, kar njegovo ime predstavlja. (1. letopisov 29:10–13; Psalm 8:1; 148:13) Ljubezen do Božjega imena Jehova nas bo zadržala pred tem, da bi naredili kaj, s čimer bi lahko temu svetemu imenu nakopali sramoto. (Ezekiel 36:20, 21, SSP; Rimljanom 2:21–24) Mir v vesolju in mir vseh prebivalcev v njem je odvisen od posvetitve Božjega imena in tega, da se njegovi suverenosti podreja iz ljubezni. S prošnjo »Posvečeno bodi ime tvoje« torej pokažemo svojo prepričanost, da se bo Jehovov namen izpolnil njemu v slavo. (Ezekiel 38:23)

Kraljestvo, za katero molimo

7., 8. a) Kaj je Kraljestvo, za katero nas je Jezus učil moliti? b) Kaj o tem Kraljestvu izvemo iz Danielove knjige in Razodetja?

⁷ Druga prošnja v vzorčni molitvi je: »Pridi kraljestvo tvoje.« (Matevž 6:10) Ta prošnja je tesno povezana s prejšnjo. Sredstvo, po katerem bo Jehova posvetil svoje sveto ime, je Mesijansko kraljestvo oziroma nebeška vlada, v kateri je za kralja postavil svojega Sina, Jezusa Kristusa. (Psalm 2:1–9) V Danielovem prerokovanju je Mesijansko kraljestvo prikazano kot »kamen«, ki se je odtrgal od ‚gore‘. (Daniel 2:34, 35, 44, 45) Gora predstavlja Jehovovo vesoljno suverenost, zato je Kraljestvo, ki je predstavljeno s kamnom, nov izraz Jehovovega vesoljnega vladanja. Kamen je v prerokbi nato »postal velika gora in je napolnil vso zemljo«, kar kaže, da bo Mesijansko kraljestvo s tem, ko bo vladalo zemlji, odsevalo Božjo suverenost.

⁸ V tej kraljestveni vladi so poleg Kristusa še 144.000, ki so »odkupljeni izmed ljudi«, da bi vladali kot kralji in duhovniki. (Razodetje 5:9, 10; 14:1–4; 20:6) Daniel govori o njih kot o ‚svetih Najvišjega‘, ki skupaj s svojim Poglavarjem Kristusom prejmejo »kraljestvo in gospostvo in velikost kraljestev pod vsem nebom [. . .]. Njegovo kraljestvo je večno kraljestvo in vsa gospostva mu bodo služila ter ga poslušala.« (Daniel 7:13, 14, 18, 27) To je nebeška vlada, za katero je Kristus učil moliti svoje sledilce.

Zakaj še vedno prosimo za prihod Kraljestva?

 9. Zakaj je primerno, da prosimo za prihod Božjega kraljestva?

⁹ Jezus nas je v vzorčni molitvi poučil, naj prosimo za prihod Božjega kraljestva. Izpolnitev biblijskih prerokb kaže, da je bilo Mesijansko kraljestvo ustanovljeno v nebesih leta 1914.a Ali je torej še vedno primerno prositi, da Kraljestvo ‚pride‘? Seveda. Glede na Danielovo prerokovanje mora Mesijansko kraljestvo, predstavljeno s kamnom, silovito trčiti ob človeške politične vlade, ki jih simbolizira velika podoba. Kamen bo šele prišel nad to podobo in jo z udarcem zdrobil v prah. Danielovo prerokovanje pravi: »Njegovo gospostvo se ne prepusti nobenemu drugemu ljudstvu; vsa ona kraljestva pa zdrobi in uniči, a samo bo stalo na veke.« (Daniel 2:44)

10. Zakaj željno pričakujemo prihod Božjega kraljestva?

¹⁰ Željno že pričakujemo, da bo Božje kraljestvo nastopilo proti Satanovi hudobni stvarnosti, saj se bo s tem posvetilo Božje sveto ime in odstranilo vse tiste, ki nasprotujejo Božji suverenosti. Goreče molimo: »Pridi kraljestvo tvoje« in skupaj z apostolom Janezom govorimo: »Amen, pridi, Gospod Jezus!« (Razodetje 22:20) Da, naj Jezus pride in posveti Božje ime ter opraviči njegovo suverenost. Tako se bodo izpolnile psalmistove besede: »Da spoznajo, da si ti, ki ti je ime Jehova, sam Najvišji nad vesoljno zemljo.« (Psalm 83:18)

»Zgodi se volja tvoja«

11., 12. a) Za kaj prosimo, ko molimo, naj se Božja volja »zgodi [. . .] kakor v nebesih tako na zemlji«? b) Kaj še pokažemo s prošnjo, naj se zgodi Jehovova volja?

¹¹ Jezus je učence nadalje poučil, naj molijo: »Zgodi se volja tvoja kakor v nebesih tako na zemlji.« (Matevž 6:10) Vesolje obstaja zato, ker je bila to Jehovova volja. Mogočna nebeška stvarjenja vzklikajo: »Vreden si, Gospod in Bog naš, prejemati slavo in čast in moč, zakaj ti si ustvaril vse, in zaradi volje tvoje je bilo vse in je bilo ustvarjeno.« (Razodetje 4:11) Jehova ima namen s tem, »kar je na nebesih in kar je na zemlji«. (Efežanom 1:8–10) Ko molimo, naj se zgodi Božja volja, pravzaprav prosimo Jehova, naj izpolni svoj namen. Tako tudi izražamo srčno željo, da bi se Božja volja godila v vsem vesolju.

¹² S to prošnjo prav tako pokažemo, da smo pripravljeni svoje življenje uskladiti z Jehovovo voljo. Jezus je rekel: »Moja jed je, da izpolnjujem voljo tega, ki me je poslal, in dopolnim delo njegovo.« (Janez 4:34) Podobno kot Jezusu je tudi nam posvečenim kristjanom v veselje izpolnjevati Božjo voljo. Naša ljubezen do Jehova in njegovega Sina nas spodbuja, da ne živimo »več človeškim slam, ampak volji Božji«. (1. Petrov 4:1, 2; 2. Korinčanom 5:14, 15) Prizadevamo si, da ne delamo reči, za katere vemo, da so v nasprotju z Jehovovo voljo. (1. Tesaloničanom 4:3–5) S tem ko si vzamemo čas za branje Biblije in preučevanje, ‚umevamo, kaj je volja Gospodova‘, k čemur spada tudi dejavno sodelovanje v oznanjevanju ‚tega evangelija kraljestva‘. (Efežanom 5:15–17; Matevž 24:14)

Jehovova volja v nebesih

13. Kako se je Božja volja godila dolgo pred Satanovim uporom?

¹³ Jehovova volja se je v nebesih godila dolgo pred tem, ko se je eden izmed duhovnih sinov uprl Jehovu in postal Satan. Božji prvorojeni Sin je v knjigi Pregovorov opisan kot poosebljena modrost. Besedilo pokaže, da je bil Božji edinorojeni Sin dolge veke ‚ves čas vesel pred‘ (NW) Očetom in radostno izpolnjeval njegovo voljo. Kasneje je postal Jehovov »delovodja« pri ustvarjanju vsega, kar je »v nebesih in na zemlji, vidno in nevidno«. (Pregovori 8:22–31; Kološanom 1:15–17) Jehova je Jezusa uporabljal za Besedo ali Govornika. (Janez 1:1–3)

14. Kaj iz 103. psalma izvemo o tem, kako angeli izpolnjujejo Jehovovo voljo v nebesih?

¹⁴ Psalmist pokaže, da je Jehova absolutni suveren in da angelske množice ubogajo njegova navodila in ukaze. Tako beremo: »GOSPOD je v nebesih postavil prestol svoj, in kraljestvo njegovo gospoduje vsem. Slavite GOSPODA, angeli njegovi, vi junaki v moči, ki izvršujete povelje njegovo, poslušajoč glas njegove besede! Slavite GOSPODA, vse vojske njegove, služabniki njegovi, izpolnjujoči voljo njegovo! Slavite GOSPODA, vsa dela njegova, po vseh krajih njegovega gospostva!« (Psalm 103:19–22)

15. Kako je Jezusovo prejetje kraljevske oblasti vplivalo na spolnjevanje Božje volje v nebesih?

¹⁵ Jobova knjiga pokaže, da je Satan po svojem uporu še vedno imel dostop do nebeških dvorov. (Job 1:6–12; 2:1–7) Toda v knjigi Razodetje je bilo prerokovano, da bodo Satan in njegovi demoni ob določenem času pregnani iz nebes. Do tega je očitno prišlo kmalu po tem, ko je Jezus Kristus 1914. leta prejel kraljevsko oblast. Od takrat ti uporneži nimajo več prostora v nebesih. Njihovo delovanje je omejeno na bližino zemlje. (Razodetje 12:7–12) V nebesih nihče več ne spodbija Jehovove suverenosti. Slišati je le združene glasove, ki izrekajo hvalo ‚Jagnjetu‘, Kristusu Jezusu, in ponižno slavijo Jehova. (Razodetje 4:9–11) V nebesih se zares godi Jehovova volja.

Jehovova volja za zemljo

16. Kako vzorčna molitev ovrže nauk tako imenovanega krščanstva glede človeškega upanja?

¹⁶ Cerkve tako imenovanega krščanstva trdijo, da gredo vsi dobri ljudje v nebesa, in s tem zemljo izključujejo iz Božjega namena. Toda Jezus nas je učil moliti: »Pridi kraljestvo tvoje. Zgodi se volja tvoja kakor v nebesih tako na zemlji.« (Matevž 6:10) Vendar ali lahko sploh rečemo, da se Jehovova volja danes na splošno izpolnjuje na zemlji, ki je polna nasilja, krivičnosti, bolezni in smrti? Prav gotovo ne! Zato bi morali goreče moliti, da se Božja volja izpolni tudi na zemlji, skladno z obljubo, ki jo je zapisal apostol Peter: »Novih pa nebes [mesijanske kraljestvene vlade pod Kristusom] in nove zemlje [pravične človeške družbe] pričakujemo po obljubi njegovi, v katerih prebiva pravičnost.« (2. Petrov 3:13)

17. Kakšen je Jehovov namen za zemljo?

¹⁷ Jehova je zemljo ustvaril z namenom. Preroka Izaija je navdihnil, da je zapisal: »Tako pravi GOSPOD, stvarnik nebes (on sam je Bog!), obrazovatelj zemlje in stvaritelj njen; on jo je utrdil, ni je ustvaril puste, ampak upodobil jo je v prebivanje: Jaz sem GOSPOD in drugega ni nobenega.« (Izaija 45:18) Bog je prva dva človeka postavil v rajski vrt in jima naročil: »Plodita in množita se in napolnita zemljo ter podvrzita si jo.« (1. Mojzesova 1:27, 28; 2:15) Stvarnikov namen je nedvomno ta, da bi zemljo naselili popolni pravični ljudje, ki bi se z veseljem podrejali njegovi suverenosti in večno živeli v raju, ki ga je Kristus obljubil. (Psalm 37:11, 29; Lukež 23:43, NW)

18., 19. a) Kaj se mora zgoditi prej, preden se bo na zemlji povsem godila Božja volja? b) Katere druge vidike Jezusove vzorčne molitve bomo pregledali v naslednjem članku?

¹⁸ Jehovova volja glede zemlje se ne more nikoli povsem izpolniti, dokler zemljo naseljujejo moški in ženske, ki kljubujejo Božji suverenosti. Bog bo z mogočnimi duhovnimi silami pod Kristusovim vodstvom ‚pogubil tiste, ki pogubljajo zemljo‘. Satanova celotna hudobna stvarnost bo, skupaj s krivo vero, pokvarjeno politiko, pohlepno in nepošteno trgovino ter uničevalno vojsko, za vedno izbrisana. (Razodetje 11:18; 18:21; 19:1, 2, 11–18) Jehovova suverenost bo opravičena in Njegovo ime posvečeno. Za vse to prosimo, ko molimo: »Oče naš, ki si v nebesih, posvečeno bodi ime tvoje. Pridi kraljestvo tvoje. Zgodi se volja tvoja kakor v nebesih tako na zemlji.« (Matevž 6:9, 10)

¹⁹ Jezus pa je v vzorčni molitvi pokazal, da lahko prosimo tudi za osebne zadeve. Ta del njegovih navodil glede molitve bomo pregledali v naslednjem članku.

[Podčrtna opomba]

Ponovimo

• Zakaj je primerno, da Jehova naslavljamo z »Oče naš«?

• Zakaj je za nas najpomembnejše to, da prosimo za posvetitev Božjega imena?

• Zakaj prosimo za prihod Božjega kraljestva?

• Kaj zajema prošnja, naj se zgodi Božja volja kakor v nebesih tako na zemlji?

[Slika na strani 9]

Jezusove molitve so se zelo razlikovale od svetohlinskih molitev farizejev

[Slika na strani 10]

Kristjani molimo za prihod Božjega kraljestva, posvetitev Božjega imena in za to, da bi se zgodila Božja volja