”Nauči nas moliti“
”Eden izmed njegovih učencev ga je prosil: ’Gospod, nauči nas moliti.‘ “ (LUKA 11:1, JP)
1.–3. (a) Zakaj so se Jezusovi učenci hoteli naučiti moliti? (b) Kakšna vprašanja glede molitve se pojavljajo?
NEKATERI ljudje so obdarjeni s prijetnim glasom za petje. Drugi so nadarjeni glasbeniki. Toda, celo ti pevci in glasbeniki se morajo poučevati, da bi dosegli vrhunec svoje ustvarjalnosti. Podobno je z molitvijo. Učenci Jezusa Kristusa so doumeli, da se morajo naučiti prav moliti, da bi Bog uslišal njihove molitve.
2 Jezus se je ponavadi na samem obračal k svojemu Očetu v molitvi, tako je storil tudi v noči preden je izbral dvanajst apostolov. (Luka 6:12-16) Čeprav je svoje učence spodbujal, naj molijo na samem, so ga tudi lahko slišali izgovarjati molitve v javnosti in opazili so lahko, da ni bil podoben verskim hinavcem, ki so molili, da bi jih videli ljudje. (Matej 6:5, 6) Potemtakem je razumljivo, da so se Jezusovi sledilci želeli še več naučiti o molitvi. Tako beremo: ”Nekoč je na nekem kraju molil. Ko je nehal, ga je eden izmed njegovih učencev prosil: ’Gospod, nauči nas moliti, kakor je tudi Janez [Krstnik] naučil svoje učence.“ (Luka 11:1, JP)
3 Kako se je Jezus odzval? Kaj se lahko naučimo iz njegovega zgleda? Kako nam lahko koristijo njegovi napotki glede molitve?
Pouk za nas
4. Zakaj naj bi ”neprestano molili“ in kaj to pomeni?
4 Iz primera Jezusa kot moža molitve se lahko veliko naučimo, tako iz njegovih besed kot zgleda. Najprej se naučimo, da je Jezus kot popolni Božji sin čutil potrebo po redni molitvi in zato morajo njegovi nepopolni učenci čutiti še dosti večjo potrebo, da bi pri Bogu stalno iskali vodstvo, tolažbo in pomoč. Zato bi morali ”neprestano moliti“. (1. Tesaloničanom 5:17) Seveda pa to ne pomeni, da moramo biti dobesedno vedno na kolenih. Namesto tega bi morali ves čas biti pobožni, prizadevni. Boga bi morali prositi za vodstvo na vseh življenjskih področjih, tako da bi lahko ravnali po zdravi presoji, on pa bi nam bil naklonjen. (Pregovori 15:24)
5. Kaj nam lahko vzame čas, ki bi ga morali posvetiti molitvi in kaj bi morali ukreniti glede tega?
5 V teh ”poslednjih dneh“ nam lahko mnogo stvari odvzame čas, ki bi ga lahko posvetili molitvi. (2. Timoteju 3:1) Toda, če nas zasebne skrbi, poslovne zadeve ali kaj podobnega ovirajo pri molitvi k našemu nebeškemu Očetu, tedaj smo preobremenjeni s skrbmi tega življenja. Takšne razmere bi morali brez odlašanja spremeniti, saj lahko izgubimo vero, če ne molimo. Morali bomo bodisi zmanjšati naše posvetne obveznosti ali pa jih uravnovesiti tako, da se bomo bolj goreče in vedno znova s srcem obračali k Bogu za vodstvo. Morali bi biti ”trezni, da bi mogli moliti“. (1. Petrovo 4:7, JP)
6. Katero molitev bomo sedaj preučevali in s kakšnim ciljem?
6 S tako imenovano vzorčno molitvijo, je Jezus svoje učence poučil, kako naj molijo, ne pa kaj točno naj rečejo. Lukovo poročilo se nekoliko razlikuje od Matejevega, ker je šlo za različne okoliščine. To molitev bomo preučili kot vzorec za molitve, ki jih molimo kot Jezusovi sledilci in Jehovine priče.
Naš Oče in njegovo ime
7. Kdo ima prednost, da lahko Jehovo nagovori z ”naš Oče“?
7 ”Oče naš, ki si v nebesih.“ (Matej 6:9, JP; Luka 11:2) Jehova je Stvarnik človeštva in prebiva v nebeškem področju, zato ga je primerno naslavljati ”naš Oče, ki si v nebesih“. (1. kraljev 8:49; Apostolska dela 17:24, 28) Uporaba izraza ”naš“ kaže na to, da so tudi drugi v tesnem odnosu z Bogom. Toda kdo ima neomejeno prednost, da ga naslavlja s svojim Očetom? Samo predani, krščeni posamezniki iz množice njegovih častilcev. S tem, ko Jehovo nagovarjamo z ”naš Oče“, pokažemo, da verujemo vanj in se zavedamo, da je edini način za spravo z njim celovito sprejetje Jezusove odkupne žrtve. (Hebrejcem 4:14-16; 11:6)
8. Zakaj bi morali hrepeneti po tem, da bi molili k Jehovi?
8 Morali bi občutiti, da smo si z našim nebeškim Očetom blizki! Kot otroci, ki neprestano prihajajo k svojemu očetu, bi tudi mi morali hrepeneti po tem, da bi svoj čas posvetili molitvi k Bogu. Globoka hvaležnost za duhovne in gmotne blagoslove bi nas morala navesti, da se mu zahvalimo za njegovo dobroto. Morali bi se čutiti nagnjene k temu, da nanj preložimo bremena, ki nas pritiskajo, in sicer v prepričanju, da nas bo podprl. (Psalm 55:22) Če bomo zvesti, smo lahko prepričani, da se bo nazadnje vse dobro izteklo, ker on skrbi za nas. (1. Petrovo 5:6, 7)
9. Za kaj prosimo, kadar molimo za posvetitev Božjega imena?
9 ”Posvečuje naj se tvoje ime.“ (Matej 6:9, JP; Luka 11:2) Beseda ”ime“ včasih označuje osebo samo, ”posvečevati“ pa pomeni ”posvetiti, oddvojiti ali smatrati nekaj za sveto“. (Primerjaj Razodetje 3:4.) Pravzaprav je molitev za posvečevanje Božjega imena prošnja, naj Jehova poskrbi za to, da bi se posvetil. Kako? Z odstranitvijo vse sramote, s katero se obklada njegovo ime. (Psalm 135:13) V ta namen bo Bog odstranil hudobijo, se poveličal in dal narodom spoznati, da je on Jehova. (Ezekijel 36:23; 38:23) Če želimo dočakati ta dan in če res cenimo Jehovino dostojanstvenost, se mu bomo vedno bližali v duhu spoštovanja, ki je povezano z besedami ”posvečuje naj se tvoje ime“.
Božje kraljestvo in njegova volja
10. Kaj pomeni molitev za prihod Božjega kraljestva?
10 ”Pridi tvoje kraljestvo.“ (Matej 6:10, JP; Luka 11:2) Kraljestvo tukaj pomeni Jehovino suvereno vladarstvo, ki je izraženo z nebeško mesijansko vlado v rokah Jezusa Kristusa in pridruženih ”svetih“. (Danijel 7:13, 14, 18, 27; Izaija 9:6, 7; 11:1-5) Kaj je mišljeno s prošnjo ”pridi“? To pomeni, da prosimo, naj bi Božje kraljestvo nastopilo proti vsem zemeljskim nasprotnikom Božje vladavine. Potem, ko bo kraljestvo ’razdrobilo in pokončalo vsa ta zemeljska kraljestva‘, bo zemljo spremenilo v svetovni raj. (Danijel 2:44; Luka 23:43)
11. Kaj bomo storili, če želimo, da se bo Božja volja spolnjevala po vsem vesolju?
11 ”Zgodi se tvoja volja, kakor v nebesih tako na zemlji.“ (Matej 6:10, JP) To je prošnja, naj Bog izpolni svoj namen z zemljo, s tem pa je povezana tudi odstranitev sovražnikov. (Psalm 83:9-18; 135:6-10) Pravzaprav to pomeni, da želimo doživeti čas, ko se bo v vsem vesolju izvrševala Božja volja. Če je to v našem srcu, bomo vedno delali Božjo voljo po svojih najboljših zmožnostih. Take prošnje pa ne moremo iskreno izgovarjati, če se sami ne trudimo spolnjevati Božje volje. Če tako molimo, moramo paziti, da ne bi ravnali v nasprotju s to voljo, na primer, da bi se sestajali z nevernikom ali si privzeli posvetni način obnašanja. (1. Korinčanom 7:39; 1. Janezovo 2:15-17) Namesto tega bi vedno morali misliti takole: ’Kakšna je Jehovina volja v tej zadevi?‘ Da, če Boga ljubimo z vsem srcem, bomo res v vsem delali po njegovem vodstvu. (Matej 22:37)
Naš vsakdanji kruh
12. Kakšen dober vpliv ima na nas prošnja za vsakdanji kruh?
12 ”Daj nam danes naš vsakdanji kruh.“ (Matej 6:11, JP) V Lukovem poročilu beremo: ”Naš vsakdanji kruh nam dajaj od dne do dne.“ (Luka 11:3, JP) Če Boga prosimo, naj nam priskrbi potrebno hrano za ”vsak dan“, poživimo vero v njegovo zmožnost, da poskrbi za naše potrebe od dne do dne. Izraelci so nabirali mano, ”kolikor so jo za tisti dan potrebovali“, ne pa za teden ali več. (2. Mojzesova 16:4) To ni prošnja za dobrote ali zelo obilne zaloge, ampak za naše dnevne, sprotne potrebe. Ker prosimo samo za vsakdanji kruh, nam to pomaga, da ne postanemo pohlepni. (1. Korinčanom 6:9, 10)
13. (a) Kaj je v širšem smislu mišljeno s prošnjo za vsakdanji kruh? (b) Kakšno stališče bi morali imeti, čeprav naporno delamo in imamo komaj za življenje?
13 V širšem smislu pa prošnja za vsakdanji kruh naznanja, da se ne čutimo neodvisni, ampak da vedno prosimo Boga za hrano, pijačo, obleko in druge nujne potrebščine. Kot predani člani družine njegovih častilcev zaupamo svojemu Očetu, vendar ne sedimo križem rok in čakamo, da nam bo kaj čudežno poslal. Zato tudi delamo in uporabljamo vsa razpoložljiva sredstva, da bi si priskrbeli hrano in druge potrebščine. Kljub temu pa se upravičeno zahvaljujemo Bogu v molitvi, ker za temi stvarmi vidimo ljubezen, modrost in moč našega nebeškega Očeta. (Apostolska dela 14:15-17; primerjaj Luka 22:19.) Naša marljivost se bo morda odražala v blaginji. Toda čeprav morda trdo delamo pa imamo komajda dovolj, bodimo vseeno hvaležni in zadovoljni. (Filipljanom 4:12; 1. Timoteju 6:6-8) Pravzaprav je pobožna oseba, ki ima na splošno dovolj hrane in obleke srečnejša, kot pa nekdo, ki živi v blaginji. Zato ne bodimo malodušni, če imamo malo zaradi okoliščin, na katere ne moremo vplivati. Še vedno smo lahko duhovno bogati. Prav zares ni treba, da smo siromašni v veri, upanju in ljubezni do Jehove, kateremu v iskreni molitvi izrekamo slavo in hvalo.
Odpusti nam naše dolge
14. Za katere dolgove prosimo odpuščanje in kaj Bog uporabi v zvezi z njimi?
14 ”In odpusti nam naše dolge, kakor smo tudi mi odpustili svojim dolžnikom.“ (Matej 6:12, JP) Lukovo poročilo pokaže, da so ti dolgovi grehi. (Luka 11:4) Podedovana grešnost nas ovira, da ne moremo vse delati v skladu z Očetovo popolno voljo. V nekem smislu so torej te napake naši dolgovi ali obveznosti do Boga, ker smo pričeli ’živeti in hoditi po duhu‘. (Galačanom 5:16-25; primerjaj Rimljanom 7:21-25.) Te dolgove imamo, ker smo nepopolni in sedaj ne moremo biti povsem kos Božjim merilom. Prav zaradi odpuščanja teh dolgov imamo prednost, da molimo. K sreči lahko Bog pri teh dolgovih ali grehih uporabi zasluge Jezusove odkupne žrtve. (Rimljanom 5:8; 6:23)
15. Kako bi morali gledati na potrebno karanje?
15 Naše grehe ali dolgé moramo obžalovati in biti pripravljeni sprejeti karanje, če od Boga pričakujemo, da nam bo odpustil naše dolgove. (Pregovori 28:13; Apostolska dela 3:19) Jehova nas ljubi, zato nas tudi kara, da bi lahko odstranili slabosti. (Pregovori 6:23; Hebrejcem 12:4-6) Seveda smo lahko srečni, če je naše srce zaradi rasti vere in spoznanja tako zelo usklajeno z Božjimi zakoni in načeli, da v ničemer ne grešimo namerno. Kaj pa, če ugotovimo, da smo le kaj zgrešili namerno? Takrat bi nas to moralo zelo prizadeti in iskreno bi morali prositi za odpuščanje. (Hebrejcem 10:26-31) Prisluhniti bi morali dobljenemu nasvetu in se čimprej popraviti.
16. Zakaj je koristno, če Boga prosimo za odpuščanje grehov?
16 Koristno je redno prositi Boga za odpuščanje naših grehov. Tako se zavedamo grešnosti in se trudimo biti ponižni. (Psalm 51:3, 4, 7) Naš nebeški Oče je tisti, ki nam lahko ”odpusti grehe in očisti vse krivičnosti“. (1. Janezovo 1:8, 9, JP) Poleg tega nam omenjanje naših grehov v molitvi pomaga, da se proti njim kar se da borimo. Tako se tudi stalno zavedamo, kako zelo potrebujemo odkupnino in tudi vrednost Jezusove prelite krvi. (1. Janezovo 2:1, 2; Razodetje 7:9, 14)
17. Kako nam prošnja za odpuščanje grehov pomaga pri našem odnosu z drugimi?
17 Prošnja za odpuščanje nam tudi pomaga, da smo usmiljeni, sočutni in darežljivi do vseh, ki so morda naši veliki ali mali dolžniki. V Lukovem poročilu beremo: ”In odpusti nam naše grehe, saj tudi mi odpuščamo vsakemu, ki nam je dolžan.“ (Luka 11:4, JP) Pravzaprav nam bo Bog odpustil samo tedaj, ko smo mi že ”odpustili našim dolžnikom“, to je tistim, ki so grešili zoper nas. (Matej 6:12; Marko 11:25) Jezus je dodal: ”Če namreč odpustite ljudem njihove pregreške, bo tudi vaš nebeški Oče vam odpustil. Če pa ljudem ne odpustite, tudi vaš Oče ne bo odpustil vaših pregreškov.“ (Matej 6:14, 15, JP) Molitev za odpuščanje grehov nas lahko navede, da potrpimo z drugimi in jim odpuščamo. Apostol Pavel je zapisal: ”Kakor je Gospod [Jehova, NS] odpustil vam, tako tudi vi odpuščajte.“ (Kološanom 3:13; Efežanom 4:32)
Skušnjava in hudobnež
18. Zakaj za skušnjave in preskušnje ne bi nikoli smeli kriviti Boga?
18 ”Ne daj, da pademo v skušnjavo.“ (Matej 6:13; JP; Luka 11:4) Te besede ne pomenijo, da nas glede grešenja skuša Jehova. Sveto pismo včasih govori, da Bog nekaj dela ali povzroča, v resnici pa to zgolj dopušča. (Ruta 1:20, 21; primerjaj Pridigar 11:5.) ”Bog namreč ne more priti v skušnjavo, da bi kaj slabega storil, pa tudi sam nikogar ne skuša,“ je zapisal učenec Jakob. (Jakob 1:13, JP) Zato za skušnjave in preskušnje nikoli ne krivimo našega nebeškega Očeta, saj je Satan skušnjavec, ki nas skuša zavesti v greh zoper Boga. (Matej 4:3; 1. Tesaloničanom 3:5)
19. Kako naj bi molili glede skušnjav?
19 S prošnjo ”ne daj, da pademo v skušnjavo“, Jehovo dejansko prosimo, naj ne dovoli, da bi podlegli kakšni skušnjavi ali ko se na nas pritiska, da bi mu bili neposlušni. Našega Očeta lahko rotimo, naj vodi naše korake tako, da ne bomo prišli v nobeno skušnjavo, ki bi bila za nas prehuda. Za ta del je Pavel pisal: ”Saj vas je zagrabila le skušnjava, ki ne presega človeških moči. Bog pa je zvest in ne bo pustil, da bi bili skušani čez vaše moči, ampak bo ob skušnjavi tudi pomagal, da jo boste premagali.“ (1. Korinčanom 10:13, JP) Jehovo lahko prosimo, naj nas vodi, da ne bomo skušani prek naših zmožnosti in naj poskrbi za izhod, ko postane le to neizdržljivo. Skušnjave prihajajo od Hudiča, našega grešnega telesa in zaradi slabostih drugih, toda naš ljubeznivi Oče nas lahko vodi tako, da jim ne bomo podlegli.
20. Zakaj bi morali moliti za zaščito pred ”hudobnežem“?
20 ”Temveč reši nas hudega.“ (Matej 6:13, JP) Bog gotovo lahko onemogoči Satana, ”hudobnega“, da nas ne bo premagal. (2. Petrovo 2:9) Nikoli nismo bili tako zelo potrebni zaščite pred Satanom, kot zdaj, ker je ”poln divjega besa, ker ve, da ima malo časa.“ (Razodetje 12:12, JP) Mi nismo v nevednosti glede Satanovih naklepov, pa tudi ne v nevednosti glede naših slabosti. Zato moramo moliti, da bi nas Jehova obvaroval pred kremplji levu podobnega nasprotnika. (2. Korinčanom 2:11; 1. Petrovo 5:8, 9; primerjaj Psalm 141:8, 9.) Na primer: Če se nameravamo poročiti, bomo morali prositi Jehovo, da nas obvaruje Satanovih naklepov in skušnjave, da bi si pridobivali posvetne prijatelje, ker bi to lahko pripeljalo do nemorale ali tega, da bi bili neposlušni Bogu, ker bi se poročili z nevernim. (5. Mojzesova 7:3, 4; 1. Korinčanom 7:39) Ali hrepenimo po bogastvu? Potem moramo moliti za to, da se bomo zmogli upreti skušnjavi iger na srečo ali nepoštenosti. Satan želi uničiti naš odnos z Jehovo, zato bo uporabil sleherno razpoložljivo orožje iz svojega arzenala skušnjav. Zato še naprej molimo k našemu nebeškemu Očetu, ki pravičnika nikoli ne zapusti v skušnjavi in ki poskrbi za rešitev pred hudobnežem.
Molitev jača vero in upanje
21. Kakšne koristi imamo, ker molimo za kraljestvo?
21 Naš nebeški Oče, ki nas rešuje pred hudobnim, je zelo vesel, če nas lahko obilno blagoslovi. Toda zakaj je tako dolgo dopuščal svojemu dragemu ljudstvu prositi ”pridi tvoje kraljestvo“? No, z leti je taka molitev povečala našo željo in cenjenje do kraljestva. Taka molitev nas spominja na ogromno potrebo po tej dobrohotni nebeški vladi. Prav tako nas tudi navdaja z upanjem na življenje pod vladavino tega kraljestva. (Razodetje 21:1-5)
22. Kakšno stališče bi morali stalno imeti do molitev k našemu nebeškemu Očetu Jehovi?
22 Molitev nedvomno jača vero v Jehovo. Ko usliši naše molitve, se naša vez z njim še bolj okrepi. Zato se nikdar ne utrudimo in se vsak dan obračajmo k njemu s hvalo, zahvaljevanjem in prošnjo. Poleg tega pa smo lahko hvaležni, ker je Jezus tako koristno odgovoril na prošnjo svojih učencev: ”Gospod, nauči nas moliti.“
Se spomniš?
◻ Kaj se lahko naučimo iz Jezusovih besed in zgleda kot človeka molitve?
◻ Za kaj bi morali prositi glede našega nebeškega Očeta in njegovega imena?
◻ Za kaj prosimo, ko molimo, naj pride Božje kraljestvo in naj se njegova volja godi na zemlji?
◻ Za kaj prosimo, ko molimo za vsakdanji kruh?
◻ Kaj pomeni moliti za odpuščanje dolgov?
◻ Zakaj je zelo pomembno moliti glede skušnjav in da bi bili rešeni hudobneža, Satana?
[Slika na strani 9]
Jezusa so njegovi sledilci prosili, naj jih nauči moliti. Ali veš, kako nam lahko koristijo njegova navodila glede molitve?