Ali lahko religija zadovolji naše potrebe?

KAJ bomo jedli? Kaj bomo pili? Kaj bomo oblekli? V teh besedah je čutiti prizvok nujnosti, posebno še, kadar je osnovne življenjske potrebščine težko nabaviti. Pa vendar upoštevaj, kaj je dejal Jezus Kristus: »Ne bodite zaskrbljeni za svoje duše, kaj boste jedli ali kaj boste pili, ali glede svojih teles, kaj boste oblekli.« (Matej 6:25, NS) Ali to zveni nenavadno? Navsezadnje nekdo, ki nima hrane, obleke in strehe nad glavo, potrebuje praktično pomoč, ne le prazne religiozne besede.

Jezus ni bil neusmiljen, prav tako ni hotel iz tega narediti sporno vprašanje. Dobro je vedel, kaj ljudje potrebujejo. Kadar gre za zadovoljitev naših potreb, se kaj rado zgodi, da se usmerimo na gmotne stvari in mislimo, da Bog ni pomemben. Zato moramo vedeti, katere stvari imajo prednost.

Vrstni red prednosti bomo ugotovili, če bomo upoštevali Jezusov nasvet: »Če torej še naprej iščete kraljestvo in [Božjo] pravičnost, vam bodo vse te druge stvari dodane.« (Matej 6:33, NS) Če upoštevamo ta nasvet, bo religija, prava religija, ki temelji na biblijskih resnicah, lahko zadovoljila naše potrebe.

Jezus ni bil nestvaren in ni rekel, da se bo nekdo rešil vseh svojih problemov samo s tem, ko bo postal njegov učenec in upošteval njegove verske nauke. Prav tako ni mislil, naj njegovi učenci samo sedijo in čakajo, da bo Bog čudežno poskrbel za njih. Tako ,bi vsakdo lahko postal kristjan, če bi to pomenilo, da bo za vedno rešen vseh življenjskih skrbi! Jezus je s tem hotel reči, da njegov Oče, Bog Jehova, poskrbi za vse, kar je potrebno za potešitev vseh duhovnih potreb. Zato je Jezus tudi dejal: »Vaš nebeški Oče ve, da vse te stvari potrebujete.« (Matej 6:32, NS)

Jehova prav tako zadovoljuje naše življenjsko pomembne duhovne potrebe. S pomočjo Svetega pisma nam je dal navdihnjeno vodstvo, da bi naše življenje usmerjal na najboljši način. (Izaija 48:17) Bog je ustanovil skupnost častilcev, ki pomagajo kadar je to potrebno. (Apostolska dela 4:34) Svojim služabnikom priskoči na pomoč tudi s svojim svetim duhom ali delujočo močjo. (Luka 11:13; Galačanom 5:22–25) Razen tega je Bog poskrbel še za to, da bo obnovljen raj na zemlji. (Luka 23:43; Razodetje 21:1–4)

Zadovoljene naše gmotne potrebe

Preglejmo sedaj nekaj biblijskih načel, ki so ljudem pomagala zadovoljiti njihove gmotne potrebe. Krščanski apostol Pavel je pisal:

»Očistimo se vsakega madeža mesa in duha.« (2. Korinčanom 7:1)

Pomisli na vse probleme, ki se jim lahko ognemo, če se nismo zasvojili s tobakom, mamili in drugimi stvarmi, ki onesnažujejo telo. In veliko bolje nam gre, če ne zapravljamo denarja in časa, pomisli pa tudi na nemoralno literaturo in zabavo, ki lahko onesnaži našega duha!

V Svetem pismu tudi piše:

»Ne bodi med popivači vina, ne med požeruhi mesa; zakaj popivač in požeruh obubožata, in zaspanec se s cunjami oblači.« (Pregovori 23:20, 21, EI)

Upoštevaj končno posledico pijančevanja in požeruštva – siromaštvo in cunje. Danes so mnogi siromašni, med njimi tudi zelo religiozni ljudje, in sicer zato, ker popijejo preveč alkohola in so vdani stvarem, ki onesnažijo telo. Če se tem stvarem ognemo zato, ker smo se prilagodili biblijskim merilom, lahko to mnogo prispeva k zadovoljitvi naših potreb po hrani, obleki in strehi nad glavo.

Drugo načelo, ki pomaga kristjanom zadovoljiti njihove potrebe, je razvidno iz besed apostola Pavla:

»Prepričani smo, da imamo dobro vest, ker hočemo pošteno živeti in ravnati v vsem.« (Hebrejcem 13:18)

Če bodo kristjani v vsem pošteno ravnali, jim bo to omogočilo, da dobro poskrbijo za sebe in svoje družine. Prišli so na dober glas in drugi bodo verjetno raje poslovali z njimi. Poštena oseba morda nima vedno največ v gmotnem pogledu, toda običajno ima osnovne življenjske potrebščine in ohrani samospoštovanje.

S tem je tesno povezan naslednji nasvet:

»Kdor je kradel, ne kradi več, trudi se, delajoč dobro z lastnimi rokami, da ima kaj podeliti potrebnemu.« (Efežanom 4:28)

Upoštevanje tega nasveta je mnogim pomagalo, da so dobili in obdržali svoje delovno mesto, ker so bili vredni zaupanja. Tako so lahko poskrbeli zase in za svoje družine. Namesto da bi na njih vplival duh tega sveta, ki je mnogim zaslepil oči z nepoštenimi navadami, so kristjani pošteni in to se obrne v njihovo dobro.

Da ponazorimo: Neki moški, Jehovina priča na Japonskem, je želel delati tedensko manj ur, da bi imel več časa za duhovne stvari. Ko je vložil to zahtevo, ga je njegov delodajalec odpustil z dela. Ob tem pa je delodajalčeva mati dejala: »Ali nisi odpustil najbolj zanesljivega človeka?« Situacija se je za to Jehovino pričo še poslabšala, ko si je pri drugem delu poškodoval hrbet. Kmalu nato je srečal svojega prejšnjega delodajalca, ki je bil vznemirjen zaradi tega, ker je pravkar izvedel, da je njegov delavec kradel zlato, platino in ogrlice iz njegove draguljarne. Delodajalec je Jehovino pričo takoj vprašal, če bi se hotel vrniti na delo pod pogoji, ki jih bo sam postavil. Ta človek je iskal poštenega delavca.

Kot pravi apostol Pavel, mora kristjan ‚dobro delati‘, in sicer ne le zato, da bi poskrbel zase, temveč tudi, »da ima kaj podeliti potrebnemu«. (Efežanom 4:28) Kadar je treba, bodo kristjani zmeraj pomagali drugim. Ciklon je resno poškodoval dom neke družine na Fidžiju, medtem ko so bili na krščanskem kongresu. Po povratku so našli same ruševine. Našli pa so se tudi soverniki, ki so svoja sredstva radi uporabili za to, da so družini priskrbeli streho nad glavo in ji pomagali obnoviti njihov dom. »Zelo tolažilno je,« je dejal oče, »ko vidiš, da obstojajo kristjani, ki jih res skrbi zate.«

Jezus je zelo sočustvoval z ubožnimi. Ob številnih priložnostih je osebno tako ali drugače pomagal tistim, ki so bili v pomanjkanju. Seveda je Jezus vedel, da bodo revščina in drugi socialni problemi obstojali, vse dokler bo obstojal ta sprijeni sestav stvari. (Janez 12:8) Čeprav je mnogo naredil, da bi ljudem gmotno pomagal, je resnična gonilna sila njegove službe bilo zadovoljevanje njihovih duhovnih potreb.

Ko mu je množica ljudi, ki jih je nasitil, sledila v Kafarnavm, je Jezus izrekel naslednjo značilno pripombo: »Ne iščete me za to, ker ste videli znamenja, ampak ker ste jedli kruh in se nasitili. Ne delajte za jed, ki mine, temveč za jed, ki ostane za večno življenje in vam jo bo dal Sin človekov.« (Janez 6:26, 27, JP) Kaj je Jezus s tem mislil?

Menil je, da ne bi bilo prav, če bi se ljudje z njim in njegovimi učenci družili samo zaradi gmotnih prednosti. Vedel je, da jim to ne bo prineslo trajnih koristi. Zato je rekel: »Srečni so tisti, ki se zavedajo svojih duhovnih potreb, ker nebeško kraljestvo pripada njim. Srečni so tisti, ki so lačni in žejni pravičnosti, ker bodo nahranjeni.« (Matej 5:3, 6, NS)

Poleg lakote po telesni hrani obstaja tudi lakota po resnici in duhovni spopolnitvi. Resnično srečni smo, kadar je zadovoljena duhovna lakota. Krščanstvo je vzgojilo pridobitniško naravnano družbo. Vzhodne religije so ljudi pustile v duhovni temi. Toda pravo čaščenje, religija Jezusa Kristusa, je zadovoljila duhovne potrebe ljudi. Tudi s teboj je lahko tako. Vse te stvari bodo tvoje, če se boš dal na razpolago.

Na primer, od kristjana, ki je oznanjeval na cesti, je neki mladenič na Mauriciusu sprejel Stražni stolp in spremljajoči časopis Prebudi se. Naslednji teden je prišel po več časopisov. Pojasnil je, da je zaradi svojih denarnih težav nameraval narediti samomor, vendar so mu ti časopisi pomagali spoznati, da obstoja Bog, ki skrbi za nas. Tako je pričel ta mladenič zadovoljevati duhovne potrebe.

Ali bomo sploh kdaj ugledali dan, ko bodo naše potrebe povsem zadovoljene? Biblija obljublja, da bomo. Res je, da so se ljudje že naveličali obljub o tem, da bo že boljše. Prevečkrat so bili razočarani. Vendar pa lahko zaupamo v biblijske obljube. Njen avtor, Bog Jehova, izpolni vsako obljubo, ki jo da. Jozua je to dobro izrazil, ko je svoje rojake Izraelce spomnil: »Spoznajte torej z vsem svojim srcem in z vso dušo svojo, da ni izginila ne ena beseda iz vseh dobrih obljub, ki jih je za vas govoril Jehova, Bog vaš; vse se je uresničilo, ne ena beseda ni izginila.« (Jozua 23:14)

Vsi naši problemi bodo zares odpravljeni šele, ko se bodo spolnile Božje čudovite obljube o očiščenju cele zemlje. (Razodetje 11:18) Vse naše potrebe bodo zadovoljene, ko bo njegovo Kraljestvo obnovilo raj na zemlji in bo spolnjen njegov prvotni namen s človeštvom. (Matej 6:9, 10) Potem se ne bo slišal »joka glas, ne vpitja glas«, ker ne bi bile zadovoljene potrebe ljudi. S poštenim delom in ob upoštevanju božanskih načel, bodo uživali izpolnjeno, zadovoljno življenje. (Izaija 65:17–25)

Nekdanja katoliška nuna Marija je v to prepričana. Spoznala je, da je mnogo let živela v duhovni temi, mučil jo je strah pred bodočnostjo, prav tako pa ni mogla najti življenjskega smisla. Toda spoznanje biblijske resnice je vse to spremenilo. »Prišla sem iz teme v vedno jasneje sijočo svetlobo,« je dejala. (Psalm 43:3; Pregovori 4:18) To pa ji ni pomagalo le, da je zadovoljila svoje trenutne gmotne potrebe, ampak je potešilo tudi njeno duhovno lakoto in žejo. Da, religija – prava religija – lahko zadovolji naše potrebe.