Še naprej iščite Kraljestvo in Božjo pravičnost
”Ampak iščite najprej kraljestva Božjega in njegove pravičnosti, in vse to vam bo pridano.“ (MATEJ 6:33, ”AC“)
1, 2. Kaj so pismouki in farizeji napravili iz postopkov, ki so bili sami po sebi sicer dobri, in pred čim je Jezus posvaril svoje sledilce?
PISMOUKI in farizeji so pravičnost iskali na svoj, ne na Božji način. Pa ne le to; iz ravnanja, ki je bilo v njihovih očeh dobro, so naredili hinavsko razkazovanje, da bi jih ljudje videli. Niso služili Bogu, temveč lastni domišljavosti. Jezus je svoje učence posvaril pred takšno igro: ”Glejte, da svoje pravičnosti ne boste razkazovali pred ljudmi, sicer ne boste imeli plačila pri svojem Očetu, ki je v nebesih.“ (Matej 6:1)
2 Bog Jehova ceni ljudi, ki darujejo ubogim — toda ne ceni oseb, ki darujejo tako, kot so to počeli farizeji. Jezus je svoje učence opozoril pred posnemanjem farizejev: ”Kadar torej daješ miloščino, ne trobi pred seboj, kakor počenjajo hinavci po shodnicah in ulicah, da bi jih ljudje videli. Resnično vam povem: dobili so svoje plačilo. (Matej 6:2)
3. (a) V katerem smislu je bilo pismoukom in farizejem že v celoti izplačano za njihove darove? (b) V čem je bilo Jezusovo stališče o dajanju drugačno?
3 Grška beseda za ”dobili so“ apéko je izraz, ki se pogosto pojavlja v poslovnih potrdilih. Njena uporaba v govoru na gori pokaže, da so ”dobili . . . svoje plačilo“, oziroma ”podpisali so potrdilo svojega plačila: njihova pravica na povračilo jim je bila zagotovljena, kakor da so prejeli potrdilo zanj.“ (W. E. Vine: An Expository Dictionary of New Testament Words) Pogosto so se na ulicah javno zavezali, da bodo revežem dajali miloščino. V sinagogah so objavili imena darovalcev. Osebe, ki so mnogo darovale, so še posebej počastili, in sicer tako, da so smele med Božjo službo sedeti zraven rabina. Darovali so, da bi jih ljudje videli. In zares so jih videli in poveličevali. Torej, kot da bi na potrdilu plačila, za to kar so prispevali, označili: ”Plačano v celoti.“ Kako zelo nasprotno stališče je imel Jezus. Daj ”na skrivnem . . .; tedaj ti bo tvoj oče, ki vidi na skrivnem, povrnil.“ (Matej 6:3, 4, NW; Pregovori 19:17)
Molitve, ki ugajajo Bogu
4. Zakaj je imel Jezus za umestno, da je farizeje zaradi njihovih molitev označil za hinavce?
4 Jehova ceni molitve, ki so usmerjene nanj — toda ne farizejskih. Jezus je svojim sledilcem rekel: ”Tudi kadar molite, ne bodite kakor hinavci. Ti namreč radi molijo stoje po shodnicah in križiščih, da se kažejo ljudem. Resnično vam povem: dobili so svoje plačilo.“ (Matej 6:5) Farizeji so poznali mnoge molitve, ki so jih izgovarjali ob določenih urah, ne glede na to, kje so se nahajali. Teoretično naj bi molili na samem, toda oni so stvari zavestno uredili tako, da so bili ob času, določenem za molitev, na ”križiščih“ in so jih lahko tako videli ljudje, ki so prihajali iz vseh smeri.
5. (a) Kateri nadaljnji običaji so prispevali k temu, da Bog ni uslišal farizejskih molitev? (b) Katere točke je Jezus najprej omenil v svoji vzorčni molitvi in ali današnji ljudje soglašajo z njimi?
5 Razkazovali so lažno svetost in izgovarjali ”dolge molitve“. (Luka 20:47) Eno izmed ustnih izročil je glasilo takole: ”Nekdanji verniki so imeli navado za eno uro postati in šele nato izgovoriti Tefillah [molitev].“ (Mišna) S tem so se prepričali, da so jih ljudje videli in občudovali njihovo pobožnost. Toda, takšne molitve se niso dvignile višje od njihove glave. Jezus je rekel, naj molimo na samem, brez praznega ponavljanja. Svojim učencem je dal enostaven vzorec. (Matej 6:6-8; Janez 14:6, 14; 1. Petrovo 3:12) V Jezusovi vzročni molitvi so bile pomembne stvari na prvem mestu: ”Oče naš, ki si v nebesih, posvečuje naj se tvoje ime. Pridi tvoje kraljestvo. Zgódi se tvoja volja.“ (Matej 6:9-13) Danes le redki ljudje poznajo Božje ime, še manj pa ga želijo posvečevati. Zato je Bog zanje brezimen. Pridi Božje kraljestvo? Mnogi mislijo, da je že tu — v njih samih. Morda molijo, naj bi se godila njegova volja, toda večina med njimi ravna po svoji lastni volji. (Pregovori 14:12)
6. Zakaj je Jezus zavrgel judovski post kot nekaj nekoristnega?
6 Jehovu ugaja post — toda ne tak, kakršnega so se držali farizeji. Kot je zavrgel miloščino in molitve pismoukov in farizejev, je Jezus zavrgel tudi njihov post: ”Kadar se postite, se ne držite čemerno kakor hinavci; mažejo si obraze, da ljudem pokažejo, kako se postijo. Resnično vam povem: dobili so svoje plačilo.“ (Matej 6:16) Ustna izročila so farizejem predpisovala, da se med postom niso smeli niti umivati niti maziliti, temveč so se morali po glavi posipati s pepelom. Kadar se niso postili, so se Judje redno umivali in se natirali z oljem
7. (a) Kako naj bi ravnali Jezusovi sledilci, kadar se postijo? (b) Kaj je v Izaijevih dneh želel Jehova v zvezi s postom?
7 Jezus je svojim sledilcem glede posta naročil naslednje: ”Kadar pa se ti postiš, si pomazili glavo in umij obraz. Tako ne boš pokazal ljudem, da se postiš, ampak svojemu Očetu.“ (Matej 6:17, 18) V Izaijevih dneh so se odpadli Judje radi postili, poniževali svojo dušo, pripogibali svojo glavo in posedali na pepelu zaviti v vrečevino. Toda Jehova je želel, da osvobodijo zatirane, nahranijo lačne, sprejmejo brezdomce in oblečejo gole. (Izaija 58:3-7)
Nabiranje nebeških zakladov
8. Zaradi česa so pismouki in farizeji izgubili občutek za to, kako bi pridobili Božjo naklonjenost in katero temeljno načelo, ki ga je kasneje izrazil Pavel, so prezrli?
8 Pismouki in farizeji so v svojem prizadevanju za pravičnostjo izgubili občutek za to, kako bi prejeli Božje odobravanje; želeli so predvsem, da bi jih občudovali ljudje. Tako zelo so bili prevzeti z ustnimi izročili, da so potisnili ob stran Božjo napisano besedo. Svoje srce so raje usmerili k zemeljskim namesto k nebeškim zakladom. Prezrli so preprosto resnico, ki jo je leta kasneje zapisal kristjan, ki je bil prej farizej: ”Karkoli že delate, delajte iz srca, v zavesti, da delate za Gospoda [Jehova, NW], ne pa za ljudi, saj veste, da boste v povračilo prejeli dediščino od Gospoda [Jehova, NW].“ (Kološanom 3:23, 24)
9. Kakšne nevarnosti lahko grozijo zemeljskemu zakladu, toda kako ostane pravi zaklad na varnem?
9 Jehova ne zanima tvoj bančni račun, temveč predanost tvojega srca. On ve: kjer je tvoj zaklad, tam je tudi tvoje srce. Ali lahko molji in rja razjedo tvoj zaklad? Ali lahko tatovi izpodkopljejo zid in ga ukradejo? Ali se lahko tvojemu zakladu v današnjem času gospodarke nestabilnosti zaradi inflacije pade vrednost ali pa jo zaradi borznega zloma povsem izgubi? Ali zaradi naraščajočih zločinov obstaja možnost, da ti zaklad nekdo ukrade? Ne, če ga imaš shranjenega v nebesih. Ne, če je tvoje oko — luč, ki razsvetljuje vse telo — bistro, če je usmerejeno na Božje kraljestvo in na njegovo pravičnost. Bogastvo ima neko lastnost — zlahka izgine. ”Ne trudi se, da bi obogatel, opusti tako misel: komaj si v to uprl svoje oči, ga že ni več; ker naredi si peruti ko orel in zleti proti nebu.“ (Pregovori 23:4, 5) Zakaj bi torej dovolil, da ti bogastvo krade spanje? ”Bogatinu . . . prenasičenost ne da mirno spati.“ (Pridigar 5:11; Propovednik 5:12, AC) Spomni se Jezusovega opozorila: ”Ne morete služiti Bogu in mamonu [bogastvu, NW].“ (Matej 6:19-24)
Vera, ki prežene skrbi
10. Zakaj je tako pomembno verovati v Boga namesto v gmotno posest in kakšen nasvet je dal Jezus?
10 Jehova želi da veruješ vanj, ne v gmotno posest. ”Brez vere pa ne moremo biti Bogu všeč. Kdor hoče priti k Bogu, mora namreč verovati, da je in da poplača tiste, ki ga iščejo.“ (Hebrejcem 11:6) Jezus je rekel: ”Življenje ni odvisno od premoženja, pa naj ima kdo še tako veliko bogastvo.“ (Luka 12:15) Milijoni na banki ne pomagajo, da bi bolna pljuča še naprej delovala ali utrujeno srce še naprej črpalo kri. Zato je Jezus rekel: ”Zato vam pravim“, je Jezus nadaljeval svoj govor na gori, “ne bodite v skrbeh za svoje življenje, kaj boste jedli ali kaj boste pili, in ne za svoje telo, kaj boste oblekli. Ali ni življenje več kot jed in telo več kot obleka?“ (Matej 6:25)
11. Od kod je Jezus črpal za mnoge svoje prispodobe in ponazoritve in kako je to nazorno prikazano v govoru na gori?
11 Jezus je bil mojster v uporabi prispodob. Pri vsem, kar je videl, je mislil na to, kako bi lahko to uporabil za prispodobo. Ko je videl ženo, ki je postavila prižgano svečo na svečnik, je to svoje opažanje uporabil za prispodobo. Ko je videl, kako je pastir ločeval ovce od kozlov, je iz tega nastala prispodoba. Ko je videl otroke, ki so se igrali na trgu, je to uporabil kot prispodobo. Tako je bilo tudi pri govoru na gori. Ko je govoril o skrbi za gmotne potrebe, je za ponazoritev uporabil ptice, ki so letale tam okrog in lilije ob vznožju gore. Ali ptice sejejo in žanjejo? Ne. Ali lilije predejo in tkejo? Ne. Bog jih je ustvaril in tudi skrbi zanje. Vi pa ste vendar dragocenejši od ptic in lilij. (Matej 6:26, 28-30) Bog je svojega Sina žrtvoval za vas, ne pa zanje. (Janez 3:16)
12. (a) Ali pomeni ponazoritev o pticah in rožah, da Jezusovim učencem ni bilo treba delati? (b) Kaj je Jezus poudaril v zvezi z delom in vero?
12 Jezus s tem svojim sledilcem ni hotel reči, da jim ni treba delati za hrano in obleko? (Glej Pridigar 2:24; Efežanom 4:28; 2. Tesaloničanom 3:10-12.) Tistega pomladnega jutra so ptice marljivo brskale za hrano, se snubile, gradile gnezda ter valile ali hranile svoje mladiče. Delale so, toda niso bile zaskrbljene. Tudi cvetice so bile zaposlene, ko so njihove korenine v zemlji iskale vodo in minerale, njihovi listi pa so prestrezali sončno svetlobo. Preden so odmrle, so morale rasti, cveteti in proizvesti seme. Delale so, toda niso bile zaskrbljene. Bog skrbi za ptice in lilije. ’Ali ne bo mnogo bolj skrbel za vas, maloverni?‘ (Matej 6:30)
13. (a) Zakaj je primerno, da je Jezus uporabil komolec za merilo, ko je govoril o podaljšanju življenja? (b) Kako lahko podaljšamo svoje življenje za ’neskončne milijone kilometrov‘?
13 Zato verujmo. Ne bodimo zaskrbljeni. Jezus je rekel: ”Kdo izmed vas pa more kljub vsej zaskrbljenosti dodati svoji postavi [dolžini svojega življenja, NW] en komolec?“ (Matej 6:27) Zakaj je Jezus dolžinsko mero komolec primerjal s časovno mero, dolžino življenja? Morda zato, ker Biblija človeško življenje pogosto primerja s potjo, na primer: ”pot grešnikov“, ”steza pravičnih“, ”pot, ki vodi v pogubo“ in ”pot, ki vodi v življenje.“ (Psalm 1:1; Pregovori 4:18; Matej 7:13, 14) Skrbi za dnevne potrebe nam ne morejo niti za delček oziroma niti ’za en komolec‘ podaljšati življenja. Obstaja po možnost podaljšanja našega življenja za neskončno število milijonov kilometrov, toda ne tako, da smo zaskrbljeni in se sprašujemo: ”Kaj bomo jedli?“ ali: ”Kaj bomo pili?“ ali: ”Kaj bomo oblekli?“, temveč tako, da verujemo in delamo to, k čemur nas je spodbudil Jezus: ”Iščite najprej božje kraljestvo in njegovo pravico in vse drugo vam bo navrženo.“ (Matej 6:31-33)
Doseči Božje kraljestvo in njegovo pravičnost
14. (a) Kaj je glavna tema govora na gori? (b) Na kakšen napačen način so pismouki in farizeji iskali Kraljestvo in pravičnost?
14 V uvodnem stavku govora na gori je Jezus pojasnil, da Nebeško kraljestvo pripada tistim, ki se zavedajo svojih duhovnih potreb. V četrtem stavku je rekel, da bodo tisti, ki so lačni in žejni pravičnosti, nahranjeni. S tem je Jezus postavil Kraljestvo in Jehovovo pravičnost na prvo mesto. Oboje sestavlja glavno temo govora na gori. Oboje bo zadovoljilo potrebe celotnega človeštva. Kako bi torej dosegli Kraljestvo in njegovo pravičnost? Kako naj oboje še naprej iščemo? Ne tako, kot so to delali pismouki in farizeji. Kraljestvo in njegovo pravičnost so iskali skozi Mojzesovo postavo, h kateri so po njihovem mnenju sodila tudi ustna izročila. Verovali so namreč, da je Mojzes na gori Sinaj razen napisane postave prejel tudi ustna izročila.
15. (a) Kdaj so po judovskem mnenju nastala ustna izročila in kako so jih Judje povzdignil nad Mojzesovo postavo? (b) Kdaj so nastala v resnici in kako so se odrazile na Mojzesovi postavi?
15 V izročilih o tem takole piše: ”Mojzes je Zakon [opomba: ”Ustno izročilo“] prejel na Sinaju in ga prenesel Jozuetu, Jozua starešinam, starešine prerokom, preroki pa so ga posredovali moškim velikega zbora.“ Nazadnje so ustna izročila celo povzdignili nad zapisanim Zakonom. Takole piše: ”Prestopanje predpisov [zapisane postave] ni kaznivo.“ Če pa bi si nekdo dovolil ”nekaj dodati k besedam pismoukov [ustnemu izročilu], je graje vreden.“ (Mišna) Toda, njihova ustna izročila ne izvirajo s Sinaja. Njihovo naglo kopičenje se je pravzaprav pričelo šele približno dvesto let pred Kristusom. Izročila so Mojzesovi postavi ne le nekaj dodala, temveč tudi nekaj odvzela in tako je bil Božji zakon izničen. (Primerjaj 5. Mojzesova 4:2; 12:32, AC.)
16. Kako se je pokazala Božja pravičnost za ljudi?
16 Božja pravičnost ne prihaja iz Mojzesove postave temveč neodvisno od nje: ”Zakaj noben človek se ne bo opravičil pred njim z deli postave, kajti postava nam le omogoča, da spoznamo greh. Sedaj pa se je neodvisno od postave pokazala Božja pravičnost, o kateri pričujejo postava in preroki. Božja pravičnost pa se daje po veri v Jezusa Kristusa, in sicer vsem, ki verujejo.“ (Rimljanom 3:20-22) Božja pravičnost torej prihaja po veri v Jezusa Kristusa — ’o čemer temeljito pričujejo postava in preroki‘. Mesijanske prerokbe so se izpolnile na Jezusu. Jezus je izpolni Mojzesovo postavo, ki je bila z njegovo smrtjo odpravljena, ko je bila pribita na njegov mučilni kol. (Luka 24:25-27, 44-46; Kološanom 2:13, 14; Hebrejcem 10:1)
17. Zakaj Judje niso spoznali Božje pravičnosti, kot je to pokazal apostol Pavel?
17 Zato je apostol Pavel pisal o tem, da so Judje odpovedali pri iskanju pravičnosti: ”Saj jim priznam, da so goreči za božjo stvar, le da to ni po pravem spoznanju. Ker namreč niso poznali božje pravičnosti in so skušali uveljavati svojo, se niso podredili božji pravičnosti. Zakaj konec postave je Kristus, zato se daje pravičnost vsakomur, ki veruje.“ (Rimljanom 10:2-4) O Kristusu pa je Pavel zapisal naslednje: ”Iz njega, ki ni poznal greha, je za nas napravil greh, da bi mi v njem postali božja pravičnost.“ (2. Korinčanom 5:21)
18. Kako so judovski tradicionalisti, grški filozofi in ti, ”ki so poklicani“ gledali na ’na kol pribitega Jezusa‘?
18 V judovskih očeh je bil umrljivi Mesija slabič, ničla. Za grške filozofe, ki so zasmehovali takšnega Mesija, je bil neumnost. Toda, bilo je tako, kot je pojasnil Pavel: ”Judje namreč zahtevajo znamenja, Grki iščejo modrost, mi pa oznanjamo Kristusa, križanega, ki je Judom v spotiko, poganom nespamet. Tistim pa, ki so poklicani, Judom in Grkom, oznanjamo Kristusa, božjo moč in božjo modrost. Zakaj to, kar je nespametno pri Bogu, je modrejše od ljudi, in kar je pri Bogu slabotno, je močnejše od ljudi.“ (1. Korinčanom 1:22-25) Jezus Kristus je bil izraz Božje moči in modrosti kakor tudi Božje sredstvo za pravičnost in večno življenje za poslušne ljudi. ”V nikomer drugem ni odrešenja; zakaj pod nebom nam ni dano nobeno drugo ime, po katerem bi se ljudje lahko rešili.“ (Apostolska dela 4:12)
19. Kaj nam bo odkril naslednji članek?
19 Če želimo uiti uničenju in doseči večno življenje, moramo, kot to pokaže naslednji članek, še naprej iskati Božje kraljestvo in njegovo pravičnost. Tega pa naj ne bi delali le s poslušanjem Jezusovih besed temveč tudi z ustreznim ravnanjem.
Vprašanja za ponovitev
◻ V kaj so pismouki in farizeji sprevrgli svoje darove usmiljenja, molitve in post?
◻ Kje lahko varno shraniš svoj zaklad?
◻ Zakaj naj si ne bi delali skrbi glede gmotnih potreb?
◻ Kakšno napačno trditev o izvoru svojih ustnih izročil so zagovarjali Judje?
◻ Po čem prihaja Božja pravičnost?
[Slika na strani 42]
Farizeji so, radi molili na uličnih vogalih, kjer so jih videli ljudje.