Kakšna prihodnost čaka ovce in kakšna kozle

»Ločil jih bo enega od drugega, kakor loči pastir ovce od kozlov.« (MATEVŽ 25:32)

1., 2. Zakaj bi nas prilika o ovcah in kozlih morala zanimati?

JEZUS KRISTUS je bil gotovo največji Učitelj na zemlji. (Janez 7:46) Ena od njegovih učnih metod je bila raba prilik oziroma prispodob. (Matevž 13:34, 35) Te so bile preproste, a učinkovite, saj so izražale poglobljene duhovne in preroške resnice.

² V priliki o ovcah in kozlih je Jezus tako usmeril pozornost na čas, ko bo opravljal posebno službo: »Kadar pa pride Sin človekov v slavi svoji in . . .« (Matevž 25:31) To bi nas vsekakor moralo zanimati, saj gre za prispodobo, s katero Jezus sklene svoj odgovor na vprašanje: »Kaj bo znamenje prihodu tvojemu [tvoje prisotnosti, NW] in koncu sveta [sklenitvi stvarnosti, NW]?« (Matevž 24:3) In kaj to pomeni za nas?

 3. Kaj se bo dogajalo takoj po začetku velike stiske, kot je to povedal Jezus na začetku svoje pripovedi?

³ Jezus je za čas ‚precej po‘ izbruhu velike stiske napovedal pozornost zbujajoč razvoj dogodkov, na katerega še čakamo. Rekel je, da se bo takrat pokazalo ‚znamenje Sina človekovega‘, ki bo močno prizadelo ,vse rodove zemlje‘, ki bodo »videli Sina človekovega, da prihaja na nebeških oblakih z močjo in slavo veliko«. Sina človekovega bodo spremljali tudi ‚njegovi angeli‘. (Matevž 24:21, 29-31)a Kako pa je s priliko o ovcah in kozlih? V sodobnih Biblijah jo sicer najdemo v 25. poglavju, sodi pa ravno tako k Jezusovemu odgovoru. Postreže nam z nadaljnjimi podrobnostmi o njegovem prihodu v slavi in se osredini na njegovo sojenje ‚vsem narodom‘. (Matevž 25:32)

Nastopajoči v priliki

 4. Kaj prilika o ovcah in kozlih na začetku pove o Jezusu in kdo še nastopi v njej?

⁴ Jezus priliko začne z besedami: »Kadar pa pride Sin človekov.« Verjetno že veste, kdo je ta »Sin človekov«. Evangelisti ta izraz pogosto namenjajo Jezusu. In tudi Jezus sam je to storil. Pri tem je prav gotovo imel v mislih Danielovo videnje o tem, kako »eden kakor sin človekov« prihaja k Staroletnemu, da bi prejel ‚gospostvo, slavo in kraljestvo‘. (Daniel 7:13, 14; Matevž 26:63, 64; Marko 14:61, 62) Jezus je torej v tej priliki glavni nastopajoči, toda ne edini. Že prej v tej pripovedi, v Matevževem evangeliju 24:30, 31, sam pravi, da bodo, ko pride Sin človekov ‚v moči in veliki slavi‘, igrali pomembno vlogo tudi njegovi angeli. Podobno vidimo angele tudi v priliki o ovcah in kozlih, kako so ob Jezusu, ko ‚sede na prestol svoje slave‘ in sodi. (Primerjaj Matevž 16:27.) Toda Sodnik in njegovi angeli so v nebesih; ali je potem v tej priliki sploh kaj govora o ljudeh?

 5. Kako lahko prepoznamo Jezusove »brate«?

⁵ Bežen pogled na priliko nam odkrije, da je pravzaprav v njej treba prepoznati tri skupine. Poleg ovc in kozlov je namreč Sin človekov omenil še tretjo skupino, katere identiteta je ključna za prepoznanje ovc in kozlov. Jezus to tretjo skupino imenuje za svoje duhovne brate. (Matevž 25:40, 45) Ti bratje so gotovo pravi častilci, saj je Jezus rekel: »Kdorkoli izpolni voljo Očeta mojega, [. . .] on mi je brat in sestra in mati.« (Matevž 12:50; Janez 20:17) Pojdimo še dlje. Pavel je pisal o kristjanih, ki pripadajo ‚Abrahamovemu semenu‘ ter so Božji sinovi. Imenoval jih je Jezusove »brate« ter zanje dejal, da so »poklica nebeškega deležni«. (Hebrejcem 2:9–3:1; Galatom 3:26, 29)

 6. Kdo so ‚najmanjši‘ Jezusovi bratje?

⁶ Zakaj pa je Jezus omenil »najmanjše« svoje brate? Te besede se skladajo s tistim, kar so ga apostoli že nekoč prej slišali reči. Tako je Jezus, ko je primerjal Janeza Krstnika, ki je umrl pred njim in je zato imel zemeljsko upanje, s tistimi, ki dobijo nebeško življenje, rekel: »Ni vstal [. . .] večji od Janeza Krstnika; kdor je pa najmanjši v nebeškem kraljestvu, je večji od njega.« (Matevž 11:11) Nekateri, ki gredo v nebesa, imajo v občini morda vidnejšo vlogo, kakršno so imeli denimo apostoli, drugi pa morda ne tako vidne, toda vsi so Jezusovi duhovni bratje. (Lukež 16:10; 1. Korinčanom 15:9; Efežanom 3:8; Hebrejcem 8:11) Torej, tudi če so kateri na zemlji bili videti nepomembni, pa so bili izmed njegovih bratov in v skladu s tem je bilo treba z njimi tudi ravnati.

Kdo so ovce in kdo kozli

7., 8. Kaj je Jezus rekel o ovcah in kaj lahko zato o njih sklenemo?

⁷ O sojenju ovcam beremo: »[Jezus] poreče [. . .] tistim na desnici svoji: Pridite, blagoslovljeni Očeta mojega, podedujte kraljestvo, ki vam je pripravljeno od ustanovitve sveta. Kajti lačen sem bil, in dali ste mi jesti; žejen sem bil, in dali ste mi piti; tujec sem bil, in vzeli ste me pod streho; nag, in oblekli ste me; bolan, in obiskali ste me; v ječi sem bil, in prišli ste k meni. Tedaj mu odgovore pravični, rekoč: Gospod, kdaj smo te videli lačnega, in smo te nasitili? ali žejnega, in smo te napojili? Kdaj smo te pa videli tujca, in smo te vzeli pod streho? ali nagega, in smo te oblekli? Kdaj smo te pa videli bolnega ali v ječi, in smo prišli k tebi? In Kralj odgovori in jim reče: Resnično vam pravim, karkoli ste storili enemu teh najmanjših mojih bratov, ste storili meni.« (Matevž 25:34-40)

⁸ Ovce, za katere je bilo razsojeno, da so vredne biti na Jezusovi desni, častni in milostni strani, očitno predstavljajo neki človeški razred. (Efežanom 1:20; Hebrejcem 1:3) Kaj pa so delale in kdaj? Jezus pravi, da so mu dobrohotno, spoštljivo ter velikodušno dajale hrano, pijačo in obleko ter mu pomagale, ko je bil bolan ali v zaporu. Nato pa mu ovce rečejo, da mu česa takega niso nikoli naredile, toda on jih opozori, da so podpirale njegove duhovne brate, preostanek maziljenih kristjanov. Torej so v tem pogledu to storile njemu.

 9. Zakaj se prilika ne nanaša na milenij?

⁹ Ta prilika se ne nanaša na milenij, saj maziljenci takrat ne bodo ljudje in jim ne bo treba prenašati lakote, žeje, bolezni ali zapora. Toda prenekateri med njimi to doživljajo zdaj, med sklenitvijo te stvarnosti. Satan si je, ko je bil vržen na zemljo, prav preostanek izbral za posebno tarčo svojega besa, saj zanj pripravlja posmeh, mučenje in smrt. (Razodetje 12:17)

10., 11. a) Zakaj je nerazumno misliti, da k ovcam spada vsak, ki Jezusovim bratom naredi vsaj nekaj dobrega? b) Koga zato ovce po pravici predstavljajo?

¹⁰ Ali je Jezus s tem hotel reči, da ustreza pogojem za ovce že vsak, ki njegovim bratom naredi vsaj malenkost dobrega, jim da denimo kos kruha ali kozarec vode? Takšno prijazno dejanje morda res odseva človeško dobrotljivost, kljub temu pa je videti, da gre pri ovcah v tej priliki še za veliko več. Jezus s tem prav gotovo ni meril denimo na ateiste niti ne na duhovnike, ki morda kdaj po naključju naredijo kaj dobrega kakemu od njegovih bratov. Nasprotno, Jezus je ovce kar dvakrat imenoval »pravične«. (Matevž 25:37, 46) Zato so ovce prav gotovo tisti, ki so Kristusovim bratom pomagali – jih dejavno podpirali – kar neko določeno obdobje in pokazali takšno vero, da so pred Bogom v pravičnem položaju.

¹¹ Skozi stoletja so bili mnogi, tako kot Abraham, v takšnem pravičnem položaju. (Jakob 2:21-23) Noe, Abraham in drugi zvesti tako spadajo k »drugim ovcam«, ki bodo podedovale življenje v raju pod Božjim kraljestvom. V zadnjem času so se resničnemu čaščenju priključili še milijoni teh drugih ovc in skupaj z maziljenci postali »ena čreda«. (Janez 10:16; Razodetje 7:9) In ti, ki imajo zemeljsko upanje, priznavajo Jezusove brate za ambasadorje Kraljestva in jim zato tudi pomagajo, tako dobesedno kakor tudi duhovno. Jezus pa tisto, kar druge ovce naredijo za njegove brate na zemlji, šteje, kot bi to naredili njemu. In ko bo prišel sodit narode, bo takšne, takrat živeče, dosodil za ovce.

12. Zakaj so morda ovce vprašale, s čim so sploh naredile kaj dobrega Jezusu?

¹² Če druge ovce zdaj skupaj z maziljenci oznanjujejo dobro novico in jim pomagajo, zakaj potem vprašajo: »Gospod, kdaj smo te videli lačnega, in smo te nasitili? ali žejnega, in smo te napojili?« (Matevž 25:37) Za to je lahko več razlogov. Gre za priliko. Z njo je Jezus pokazal, kako zelo se zanima za svoje duhovne brate; z njimi čuti, trpi. Jezus je že enkrat prej rekel: »Kdor sprejme vas, sprejme mene, in kdor sprejme mene, sprejme tistega, ki me je poslal.« (Matevž 10:40) V tej prispodobi pa to načelo še razširi in pokaže, da vse, kar kdo naredi njegovim bratom (dobro ali slabo), doseže sama nebesa; tako je, kakor bi to storil njemu v nebesih. Poleg tega Jezus v prispodobi poudari Jehovovo merilo sojenja. Razjasni namreč, da je vsaka Božja razsodba, bodisi milostna bodisi obsodilna, pravno veljavna in pravična. Kozli se zato ne morejo opravičevati: ‚Ko bi te bili lahko neposredno videli, bi . . .‘

13. Kaj je lahko razlog, da kozlom podobni kličejo Jezusa »Gospod«?

¹³ Potem ko doumemo, kdaj bo prišlo do sojenja, o katerem govori ta prilika, dobimo tudi jasnejšo sliko o tem, kdo so kozli. Prilika se izpolni, ko »se prikaže na nebu znamenje Sinu človekovega; in tedaj zaplakajo [tolkli se bodo po prsih, EI] vsi rodovi zemlje in bodo videli Sina človekovega, da prihaja [. . .] z močjo in slavo veliko«. (Matevž 24:29, 30) Takrat bodo tudi preživelci stiske nad Velikim Babilonom, ki so grdo ravnali s Kraljevimi brati, morda Sodnika klicali »Gospod« v upanju, da si bodo s tem rešili življenje. (Matevž 7:22, 23; primerjaj Razodetje 6:15-17.)

14. Na kakšni podlagi bo Jezus sodil ovce in kozle?

¹⁴ Toda Jezus pri sojenju ne bo upošteval trditev, ki jih bodo v obupu izrekali nekdanji obiskovalci cerkva, ateisti in drugi. (2. Tesaloničanom 1:8) Namesto tega bo sodnik pri ljudeh pregledal, kaj je v njihovih srcih in kaj so v preteklosti storili vsaj ‚kateremu najmanjših njegovih bratov‘. Res je, da število maziljenih kristjanov na zemlji upada. Pa vendar, vse dokler bodo maziljenci, iz katerih sestoji »zvesti in preudarni suženj« (NW), skrbeli za duhovno hrano in navodila, lahko morebitne ovce temu razredu sužnja delajo dobro, ravno tako kot to že dela ‚velika množica iz vseh narodov, rodov in ljudstev‘. (Razodetje 7:9, 14)

15. a) S čim so mnogi dokazali, da so podobni kozlom? b) Zakaj bi se morali ogibati ugotavljanja, ali je posameznik ovca ali kozel?

¹⁵ Kako pa so doslej ravnali ljudje s Kristusovimi brati in z milijoni drugih ovc, ki so združeni skupaj v eno čredo? Veliko je ljudi, ki morda res niso sami napadali Kristusovih predstavnikov, vendar tudi z njimi niso ljubeče ravnali. Kozlom podobni imajo raje ta hudobni svet, zato zavračajo kraljestveno sporočilo, bodisi da ga slišijo neposredno ali posredno. (1. Janezov 2:15-17) Konec koncev pa je seveda Jezus postavljen za sodnika. O tem, kdo je ovca in kdo kozel, torej ne odločamo mi. (Marko 2:8; Lukež 5:22; Janez 2:24, 25; Rimljanom 14:10-12; 1. Korinčanom 4:5)

Kakšna prihodnost čaka vsako od obeh skupin

16., 17. Kakšna prihodnost je pred ovcami?

¹⁶ Za ovce je Jezus razsodil naslednje: »Pridite, blagoslovljeni Očeta mojega, podedujte kraljestvo, ki vam je pripravljeno od ustanovitve sveta.« »Pridite« – kako prisrčno povabilo! K čemu pa? K večnemu življenju. Sam je namreč povzel: »Pravični pa [pojdejo] v večno življenje.« (Matevž 25:34, 46)

¹⁷ Jezus je v priliki o talentih pokazal, kaj se zahteva od tistih, ki bodo z njim vladali v nebesih, v tej priliki pa razodeva, kaj se pričakuje od podložnikov Kraljestva. (Matevž 25:14-23) Ovce torej podedujejo mesto v zemeljskem področju Kraljestva zato, ker iz vsega srca podpirajo Jezusove brate. Uživale bodo življenje na rajski zemlji – izpolnil se jim bo obet, ki je pripravljen od Boga zanje že »od začetka sveta«, naseljenega z ljudmi, katere je bilo treba odkupiti. (Lukež 11:50, 51)

18., 19. a) Kakšno obsodbo bo Jezus izrekel kozlom? b) Kako smo lahko prepričani, da kozli ne bodo večno trpeli?

¹⁸ Kako drugače pa so sojeni kozli! »Tedaj poreče tudi tistim na levici: Pojdite od mene, prokleti, v večni ogenj, ki je pripravljen hudiču in angelom njegovim! Kajti lačen sem bil, in niste mi dali jesti, žejen, in niste mi dali piti; tujec sem bil, in niste me vzeli pod streho; nag, in niste me oblekli; bolan in v ječi, in niste me obiskali. Tedaj mu odgovore tudi oni, rekoč: Gospod, kdaj smo te videli lačnega, ali žejnega, ali tujca, ali nagega, ali bolnega, ali v ječi, in ti nismo postregli? Nato jim odgovori, rekoč: Resnično vam pravim, česarkoli niste storili enemu teh najmanjših, niste meni storili.« (Matevž 25:41-45)

¹⁹ Tisti, ki preučujejo Biblijo, vedo, da to ne more pomeniti, da bi nesmrtne duše kozlom podobnih trpele v večnem ognju. Zato ne, ker so ljudje sami duše; v sebi nimajo nikakršne nesmrtne duše. (1. Mojzesova 2:7; Propovednik 9:5, 10; Ezekiel 18:4) Sodnik ima, ko kozle obsodi na »večni ogenj«, v mislih uničenje brez vsakršnega upanja na prihodnost, torej uničenje, ki bo pomenilo trajen konec tudi za Hudiča in njegove demone. (Razodetje 20:10, 14) Jehovov sodnik torej izreka popolnoma različni obsodbi. Ovcam reče: »Pridite.« Kozlom pa pravi: »Pojdite od mene.« Ovce bodo torej podedovale »večno življenje«, kozle pa bo zadelo »večno iztrebljenje« (NW). (Matevž 25:46)b

Kaj to pomeni za nas

20., 21. a) Katero pomembno delo morajo opraviti kristjani? b) Kakšno ločevanje poteka zdaj? c) Kako bo z ljudmi, ko se bo začela izpolnjevati prilika o ovcah in kozlih?

²⁰ Štirje apostoli, ki so slišali, kar je Jezus odgovoril o znamenju svoje navzočnosti in sklenitvi te stvarnosti, so imeli kaj razmišljati. Ostati so morali budni in čuječi. (Matevž 24:42) Poleg tega so morali opravljati tudi oznanjevalsko delo, o katerem piše Markov evangelij 13:10. Danes v tem delu z vso vnemo sodelujejo Jehovove priče.

²¹ Kakšnega pomena je torej to novo razumevanje prilike o ovcah in kozlih za nas? Ljudje se seveda že danes odločajo. Nekateri hodijo po ‚široki poti, ki vodi v pogubljenje‘, drugi pa skušajo ostati na ‚ozki poti, ki vodi v življenje‘. (Matevž 7:13, 14) Toda čas, ko bo Jezus dokončno razsodil, kdo sodi k ovcam in kdo h kozlom, opisanim v priliki, je še pred nami. Tako bo Sin človekov, ko bo prišel v vlogi Sodnika, odločil, da mnogi resnični kristjani – kar »velika množica« posvečenih ovc – izpolnjujejo pogoje za to, da preživijo sklepni del ‚velike stiske‘ in vstopijo v novi svet. Ta obet bi moral že zdaj biti vir radosti. (Razodetje 7:9, 14) Na drugi strani pa bo ogromno število ljudi iz »vseh narodov« pokazalo, da so podobni trmastim kozlom, ki »bodo šli v večno iztrebljenje«. Kakšno olajšanje za zemljo bo to!

22., 23. Zakaj je nujno, da oznanjujemo, čeprav je izpolnitev prilike še v prihodnosti?

²² Čeprav je sojenje, opisano v priliki, še v bližnji prihodnosti, pa se že zdaj dogaja nekaj pomembnega. Kristjani sodelujemo v življenje rešujočem delu, pri oznanjevanju sporočila, ki ločuje ljudi. (Matevž 10:32-39) Pavel je napisal: »Kajti ‚vsak, kdorkoli bo klical ime Gospodovo [Jehovovo, NW], bo zveličan‘. Kako pa bodo klicali tega, ki vanj niso verovali? kako bodo pa verovali, če niso o njem slišali? in kako bodo slišali brez propovednika?« (Rimljanom 10:13, 14) V svoji javni službi v več kot 230 državah seznanjamo ljudi z Božjim imenom in njegovim rešenjskim sporočilom. Na čelu tega dela so še vedno Kristusovi maziljeni bratje. Pridružilo pa se jim je že kakih pet milijonov drugih ovc. In še vedno se ljudje po vsem svetu odzivajo na sporočilo, ki ga oznanjajo Jezusovi bratje.

²³ Mnogi sporočilo slišijo, ko oznanjamo od vrat do vrat ali pa priložnostno. Drugi morda zvedo za nas, Jehovove priče, in za to, kaj predstavljamo, na nam nepoznane načine. Koliko pa bo Jezus, ko bo prišel čas sodbe, upošteval skupnostno odgovornost in družinsko zaslužnost? Tega ne vemo in brez pomena je razglabljati o tem. (Primerjaj 1. Korinčanom 7:14.) Mnogi imajo danes gluha ušesa, se posmehujejo ali pa sodelujejo pri odkritem preganjanju Božjega ljudstva. Živimo pač v kritičnem času; in takšni se morda oblikujejo v tiste, ki jih bo Jezus obsodil za kozle. (Matevž 10:22; Janez 15:20; 16:2, 3; Rimljanom 2:5, 6)

24. a) Zakaj je za vsakega posameznika pomembno, da se ugodno odzove na naše oznanjevanje? b) Do kakšnega stališča o svoji službi vam je pomagal priti ta preučevalni članek?

²⁴ Lahko pa smo veseli, da se mnogi ugodno odzivajo, preučujejo Božjo Besedo in postanejo Jehovove priče. Nekateri, ki so zdaj videti podobni kozlom, se lahko še spremenijo in postanejo podobni ovcam. Stvar je torej v tem, da tisti, ki se odzivajo in dejavno podpirajo preostanek Kristusovih bratov, s tem že danes dokazujejo nekaj, kar bo podlaga za to, da jih bo Jezus, ko bo v bližnji prihodnosti sedel na svoj prestol in sodil, postavil na svojo desnico. Ti so že in še bodo blagoslovljeni. Tako bi nas ta prilika morala gnati naprej, k še bolj vneti dejavnosti v krščanski službi. In predno bo prepozno, želimo narediti vse, kar moremo, da oznanimo dobro vest o Kraljestvu in damo s tem še drugim možnost, da se odzovejo. Jezus pa bo nato izrekel sodbo, bodisi obsodilno bodisi milostno. (Matevž 25:46)

[Podčrtne opombe]

Ali se spomnite?

◻ Katere vzporednice med Matevževim evangelijem 24:29-31 in 25:31-33 pokažejo, da je izpolnitev prilike o ovcah in kozlih še v prihodnosti in kdaj bo to?

◻ Kdo so »najmanjši« Jezusovi bratje?

◻ Kako nam Jezusova raba izraza »pravični« pomaga prepoznati, koga ti predstavljajo in koga ne?

◻ Zakaj je naše zdajšnje oznanjevanje vseeno pomembno in nujno, čeprav se bo prilika izpolnila šele v prihodnosti?

[Okvir/slika na strani 24]

UPOŠTEVAJTE VZPOREDNICE

Matevž 24:29-31 Matevž 25:31-33

[Vir slike]

Garo Nalbandian