Nevihto lahko prevedrite
V TEH kritičnih časih mnogi prestajajo nevihti podobne preizkušnje. Vendar jih kristjani lahko zdržijo zaradi ljubezni do Boga in zvestobe njegovim načelom. V kakšnem smislu? Odgovor lahko najdemo v ponazoritvi, ki jo je povedal Jezus Kristus. Svoje poslušne učence je primerjal s ‚preudarnim možem, ki si je hišo zgradil na skali‘. Jezus je dejal: »Ulil se je dež, prišla je povodenj, zapihali so vetrovi in udarili ob to hišo, toda ni se zrušila, ker je imela temelje na skali.« (Matej 7:24, 25)
Ali ste opazili, da se mora mož, kljub temu da je preudaren, spoprijemati s težavami – z močnim dežjem, povodnijo in uničujočimi vetrovi. Jezus torej ni nakazal, da bodo njegovi učenci ubežali vsem problemom in da bodo živeli popolnoma mirno in spokojno. (Psalm 34:19; Jakob 4:13–15) Dejal pa je, da se lahko zvesti Božji služabniki pripravijo na hude težave in stiske ter se z njimi spoprimejo.
Ponazoritev je začel z besedami: »Vsak, ki sliši te moje besede in jih izpolnjuje, [je] podoben preudarnemu možu, ki si je hišo zgradil na skali.« Seveda Jezus ni govoril o gradnji dobesedne hiše, temveč o izgradnji človekovega življenja. Tisti, ki so pozorni na Kristusove besede, so preudarni in znajo dobro presojati. Svoja dejanja in vzgibe gradijo na trdni skali Kristusovih naukov in potem to, kar se učijo, tudi udejanjajo. Zanimivo je, da ta ‚skala‘ ne leži na površini. Mož v prispodobi je moral »globoko« kopati, da bi prišel do nje. (Luka 6:48) Podobno tudi Jezusovi učenci trdo delajo, da si privzgojijo trajne lastnosti, ki jih zbližujejo z Bogom. (Matej 5:5–7; 6:33)
Kaj se zgodi, ko nevihti podobne težave preizkusijo, kako trden je krščanski temelj, ki ga imajo Jezusovi sledilci? Njihova voljna poslušnost Kristusovim naukom in krščanske lastnosti so jim v takih težavah vir moči in, kar je najpomembnejše, to jim bo pomagalo tudi med bližajočo se nevihto harmagedona. (Matej 5:10–12; Razodetje 16:15, 16) Da, mnogi z upoštevanjem Kristusovih naukov uspešno prevedrijo nevihti podobne preizkušnje. Tudi vi jih lahko! (1. Petrovo 2:21–23)