Jezus pokliče Mateja

Jezus po tistem, ko ozdravi paraliziranega človeka, za kratek čas ostane na območju Kafarnauma ob Galilejskem jezeru. K njemu spet pridejo množice, in začne jih učiti. Ko gre naprej, vidi Mateja, ki ga kličejo tudi Levi, da sedi pri mitnici. Jezus mu izreče čudovito povabilo: »Hodi za menoj.« (Matej 9:9)

Matej je verjetno že nekoliko seznanjen s tem, kar Jezus uči, in z deli, ki jih opravlja, podobno kot so bili Peter, Andrej, Jakob in Janez. Tako kot oni se tudi Matej takoj odzove. V svojem evangeliju to takole opiše: »In Matej je res vstal in šel za njim [za Jezusom].« (Matej 9:9) Pusti svoj poklic davkarja in postane Jezusov učenec.

Nekoliko kasneje Matej, morda iz hvaležnosti za ta posebni poziv, ki ga je dobil od Jezusa, v svoji hiši priredi veliko pojedino. Koga poleg Jezusa in njegovih učencev še povabi? Na pojedini je navzočih tudi več davkarjev, Matejevih nekdanjih sodelavcev. Ti pobirajo davke za osovraženo rimsko oblast. K tem davkom med drugim spadajo carina na uvoženo blago ter dajatve, ki jih morajo plačati ladje ob vstopu v pristanišče in karavane, ki potujejo po glavnih poteh. Kako Judje na splošno gledajo na davkarje? Prezirajo jih zaradi njihove nepoštenosti, saj od njih pogosto zahtevajo večji znesek, kot so ga dolžni plačati. Na pojedini so tudi grešniki, ljudje, ki so znani po svojem napačnem ravnanju. (Luka 7:37–39)

Ko samopravični farizeji vidijo Jezusa, da je na pojedini skupaj s takšnimi ljudmi, njegove učence vprašajo: »Zakaj vaš učitelj jé z davkarji in grešniki?« (Matej 9:11) Jezus to sliši in odgovori: »Zdravnika ne potrebujejo zdravi, ampak bolni. Pojdite torej in se naučite, kaj pomeni ‚Usmiljenje hočem, ne pa žrtve‘. Nisem namreč prišel klicat pravičnih, temveč grešnike.« (Matej 9:12, 13; Ozej 6:6) Farizeji niso iskreni, ko Jezusa naslavljajo z »učitelj«, lahko pa bi se od njega naučili nekaj o tem, kaj je prav.

Očitno je Matej na svoj dom povabil davkarje in grešnike zato, da bi lahko poslušali Jezusa in bili duhovno ozdravljeni; »mnogi od njih so namreč začeli hoditi za njim«. (Marko 2:15) Jezus jim želi pomagati, da bi si pridobili dober odnos z Bogom. V nasprotju s samopravičnimi farizeji takšnih ljudi ne prezira. Ženeta ga sočutje in usmiljenje; lahko je duhovni zdravnik vsem, ki so duhovno bolni.

Jezus z davkarji in grešniki ni usmiljen zato, ker bi opravičeval njihove grehe, ampak zato, ker ga k temu navaja enako sočutje, kakršno je kazal do telesno bolnih. Spomnite se na primer, kako sočutno se je dotaknil gobavca in rekel: »Hočem. Bodi očiščen.« (Matej 8:3) Ali ne bi tudi mi morali biti podobno usmiljeni in pomagati tistim, ki to potrebujejo, še posebej v duhovnem pogledu?