Jezusovo življenje in služba

Od Jaira je odšel v Nazaret

DAN je bil za Jezusa naporen — iz Deseteromestja se je prepeljal čez jezero, ozdravil žensko s krvotokom in oživil Jairovo hčer. Pa to še ni bilo vse. Takoj ko je stopil iz Jairove hiše, sta se za njim znašla dva slepca in vpila: »Davidov sin, usmili se naju.«

S tem ko sta ga ogovorila kot »Davidovega sina,« sta ta dva moža dokazala vero v to, da je Jezus obljubljeni Mesija, ki naj bi sedel na Davidov prestol. Jezus je hotel preslišati njuno prošnjo za pomoč, verjetno zato, da bi videl ali bosta vztrajala. In res moža nista odnehala. Sledila sta Jezusu in celo vstopila v hišo, kamor je vstopil on.

Tam ju je Jezus vprašal: »Ali verujeta, da morem to storiti?«

»Da, Gospod,« sta odvrnila.

Jezus se je torej dotaknil njunih oči in dejal: »Zgodi se vama po vajini veri.« In takoj se jima je povrnil vid. Nato pa jima je Jezus zabičal: »Glejta, da nihče ne zve.« Toda bila sta tako vesela, da sta kar pozabila, kaj jima je naročil Jezus in povsod sta pripovedovala o njem.

Takoj ko sta odšla ta dva, pa so ljudje prinesli moškega, ki so ga obsedli demoni in zato ni mogel govoriti. Jezus je demone izgnal in mož je nemudoma spregovoril. Množica se je čudila tem čudežem in govorili so: »Nikoli se kaj takega ni videlo v Izraelu.«

Prisotni so bili tudi farizeji. Čudežev sicer niso mogli zanikati, toda z namerno zlobo so zopet obtožili Jezusa, da »s poglavarjem hudih duhov izganja hude duhove.«

Kmalu potem se je Jezus vrnil v mesto Nazaret, tokrat s svojimi učenci. Pred kakšnim letom je v tamkajšnji sinagogi poučeval ljudi. Ljudje so se sprva čudili njegovemu prijetnemu govorjenju, pozneje pa so mu nasprotovali in ga poskušali umoriti. Tokrat je Jezus že drugič milostno poskušal pomagati svojim bivšim sosedom.

Vsepovsod drugod so se takoj ljudje zbrali okoli Jezusa, toda tukaj ne. Zatorej je v soboto odšel v sinagogo, da bi tam učil. Večinoma so bili ljudje, ki so ga poslušali, presenečeni. »Odkod njemu ta modrost in te moči?« so spraševali. »Ali ni to tesarjev sin? Ali ni njegova mati Marija? Ali niso Jakob, Jožef, Simon in Juda njegovi bratje? In njegove sestre, ali niso vse pri nas? Odkod torej njemu vse to?«

‘Oh, Jezus je samo človek, iz istega kraja kot mi’, so sklepali. ‘Videli smo ga odraščati, poznamo njegovo družino. Kako bi on lahko bil Mesija?’ In tako so ga kljub vsem dokazom — veliki modrosti in čudežem — zavrgli. Celo njegovi sorodniki, ker menijo, da ga najbolj poznajo, so se spotikali nad njim, Jezus pa jim je dejal: »Ni prerok brez časti, razen v domači hiši in domačem kraju.«

Jezusa je njihova nevera prav čudila, zato tam ni povzročil nobenega čudeža več, le nekaj bolnih ljudi je še ozdravil s polaganjem rok. Matej 9:27—34, JP; 13:54—58, JP; Marko 6:1—6; Izaija 9:7

◆ Kaj sta slepca priznala, ko sta Jezusa ogovorila kot Davidovega sina?

◆ Kaj so trdili farizeji o moči s katero je Jezus delal čudeže?

◆ Zakaj je Jezus s tem, ko se je vrnil, da bi pomagal Nazarečanom, pokazal milost?

◆ Kako so sprejeli Jezusa v Nazaretu, in zakaj?