Metode oznanjevanja dobre novice

JEZUS je kot neutruden oznanjevalec dobre novice dal zgled svojim sledilcem. Prevzel je pobudo in šel k ljudem, se z njimi pogovarjal ter jih učil po domovih in na javnih krajih. (Mat. 9:35; 13:36; Luk. 8:1) Pogovarjal se je s posamezniki, zasebno poučeval svoje učence in govoril množicam, ki so štele več tisoč ljudi. (Mar. 4:10–13; 6:35–44; Jan. 3:2–21) Vsako primerno priložnost je izkoristil, da je povedal kaj spodbudnega in ljudem vlil upanje. (Luk. 4:16–19) Tudi ko je potreboval počitek in osvežitev, ni izpustil nobene priložnosti za oznanjevanje. (Mar. 6:30–34; Jan. 4:4–34) Ali nismo med branjem navdihnjenih poročil o njegovem oznanjevanju spodbujeni, da ga posnemamo? Seveda smo, tako kot so bili apostoli. (Mat. 4:19, 20; Luk. 5:27, 28; Jan. 1:43–45)

² Razmisli, kako vse lahko kristjani danes sodelujemo pri delu, ki ga je Jezus Kristus začel pred skoraj 2000 leti.

OZNANJEVANJE PO HIŠAH

³ Jehovove priče se zavedamo, da je dobro novico o Kraljestvu pomembno oznanjevati sistematično od hiše do hiše. To metodo uporabljamo tako pogosto, da je postala že naš zaščitni znak. Odlični rezultati potrjujejo, da jo je modro uporabljati, saj se z njo v kratkem času lahko doseže milijone ljudi. (Mat. 11:19; 24:14) Ko oznanjujemo po hišah, v praksi pokažemo svojo ljubezen do Jehova in do bližnjih. (Mat. 22:34–40)

⁴ Te oblike oznanjevanja si niso izmislile Jehovove priče v današnjem času. Poučevanje ljudi na njihovih domovih je omenjal že apostol Pavel. Ko je nadzornikom v Efezu opisoval svoje delovanje, je rekel: »Od prvega dne, ko sem stopil v provinco Azijo, [...] vam v vsem tem času nisem zamolčal ničesar takega, kar bi vam lahko koristilo, niti se nisem obotavljal poučevati vas [...] po hišah.« Na te in druge načine je Pavel pričeval »tako Judom kot Grkom in jim temeljito pojasnil, da se morajo pokesati za grehe, storjene proti Bogu, in da morajo začeti verovati v našega Gospoda Jezusa«. (Apd. 20:18, 20, 21) Rimski cesarji so spodbujali k malikovanju in mnogi ljudje so se bali bogov. Pomembno je bilo, da iščejo »Boga, ki je naredil svet in vse, kar je na njem,« in »ljudem vsepovsod sporoča, naj se pokesajo«. (Apd. 17:22–31, pdč. op.)

⁵ Danes je še bolj nujno doseči ljudi z dobro novico. Konec sedanje hudobne stvarnosti se hitro približuje. Ker se tega zavedamo, smo spodbujeni, da si še bolj prizadevamo oznanjevati. Čas je pokazal, da je oznanjevanje po hišah najboljša metoda, da najdemo ljudi, ki so lačni resnice. Ta metoda je danes prav tako učinkovita, kot je bila v času Jezusa in apostolov. (Mar. 13:10)

⁶ Ali po svojih najboljših močeh oznanjuješ po hišah? Če je tako, si lahko prepričan, da je Jehova zadovoljen s tabo. (Ezek. 9:11; Apd. 20:35) Morda ti ni lahko oznanjevati po hišah. Mogoče imaš kakšne telesne omejitve ali pa oznanjuješ na področju, na katerem mnogi ljudje ne želijo prisluhniti dobri novici. Morda je celo vlada določila kakšne omejitve. Mogoče si sramežljiv in ti je zelo težko začeti pogovor z neznanci. Zato te je vsakič, ko oznanjuješ po hišah, malo strah. Naj ti to ne vzame poguma. (2. Mojz. 4:10–12) Podobne okoliščine imajo tudi tvoji bratje in sestre drugje po svetu.

⁷ Jezus je svojim učencem obljubil: »Ne pozabite: jaz bom z vami vse do izteka zadnjih dni te stvarnosti.« (Mat. 28:20) Ta obljuba nam daje moč, da še naprej pridobivamo učence. Čutimo tako kot apostol Pavel, ki je rekel: »Z vsem se lahko spoprimem zaradi njega, ki mi daje moč.« (Fil. 4:13) Kolikor se le da, obiskuj shode, ki jih občina organizira za oznanjevanje po hišah. Sodelovanje z drugimi te bo spodbudilo in ti pomagalo. Moli za to, da bi premagal kakršne koli ovire, in goreče oznanjuj dobro novico. (1. Jan. 5:14)

⁸ Ko boš z drugimi govoril o dobri novici, jim boš lahko povedal »razlog za upanje«, ki ga imaš. (1. Pet. 3:15) Vse bolj boš spoznaval, kakšna je razlika med tistimi, ki upajo, da pride Kraljestvo, in tistimi, ki ne. (Iza. 65:13, 14) Zadovoljen boš, ker boš vedel, da si poslušen Jezusovi zapovedi »Naj vaša luč sveti«. Morda boš celo imel priložnost pomagati drugim, da spoznajo Jehova in resnico, ki vodi v večno življenje. (Mat. 5:16; Jan. 17:3; 1. Tim. 4:16)

⁹ Shodi za oznanjevanje po hišah so organizirani ob koncu tedna in tudi med tednom. Na področjih, kjer je čez dan zelo težko najti ljudi doma, nekatere občine organizirajo večerno oznanjevanje. Ljudje morda raje sprejemajo obiskovalce v poznih popoldanskih ali zgodnjih večernih urah kot pa dopoldan.

ISKANJE VREDNIH

¹⁰ Jezus je svojim učencem naročil, naj poiščejo tiste, ki so vredni. (Mat. 10:11) Takšnih posameznikov ni iskal samo tako, da je oznanjeval po hišah. Pravzaprav je ob vsaki primerni priložnosti oznanjeval formalno ali neformalno. (Luk. 8:1; Jan. 4:7–15) Tudi apostoli so oznanjevali ljudem na različnih krajih. (Apd. 17:17; 28:16, 23, 30, 31)

¹¹ Podobno imamo tudi mi danes cilj, da skušamo s sporočilom o Kraljestvu seznaniti kar največ ljudi. To pomeni, da moramo pri pridobivanju učencev posnemati Jezusa in njegove apostole. Poleg tega moramo biti na tekočem s spremembami v svetu in različnimi okoliščinami ljudi na našem področju. (1. Kor. 7:31) Oznanjevalci imajo na primer lepa doživetja, ko oznanjujejo na poslovnih področjih. V mnogih deželah je uspešno oznanjevanje po ulicah, v parkih, na parkiriščih oziroma kjer koli so ljudje. Nekatere občine na svojem področju postavijo mizice ali vozičke za literaturo. Podružnični urad lahko organizira tudi posebno oznanjevanje na javnih krajih v večjih mestih, in sicer v predelih, kjer gre mimo veliko ljudi. Pri takšnem oznanjevanju lahko sodelujejo oznanjevalci iz več občin. Zato lahko ljudje, ki jih oznanjevalci ne najdejo doma, kje drugje pridejo v stik z dobro novico.

¹² Ko na javnem kraju srečaš koga, ki pokaže zanimanje za svetopisemsko sporočilo, mu lahko ponudiš ustrezno publikacijo. Da bi negoval njegovo zanimanje, mu lahko pustiš svoje kontaktne podatke in se z njim dogovoriš za ponovni obisk, ga usmeriš na spletno mesto jw.org ali pa mu daš naslov najbližje kraljestvene dvorane, kjer potekajo občinski shodi. Morda ti bo oznanjevanje na javnih krajih všeč in boš naredil še več za Jehova.

¹³ Vendar naloga današnjih kristjanov ni le razglašanje dobre novice. Da bi ljudem pomagal, da sprejmejo resnico, ki vodi v večno življenje, in postanejo zreli kristjani, jih moraš ponovno obiskati.

OPRAVLJANJE PONOVNIH OBISKOV

¹⁴ Jezus je svojim sledilcem rekel: »Pričevali boste o meni [...] do skrajnega konca zemlje.« (Apd. 1:8) Rekel pa jim je še: »Zato pojdite in mi pridobivajte učence med ljudmi iz vseh narodov [...] ter jih učite, naj izpolnjujejo vse, kar sem vam zapovedal.« (Mat. 28:19, 20) Opravljanje ponovnih obiskov je lahko vir veselja, ko služimo Jehovu. Ljudje, ki so pokazali zanimanje za dobro novico, bodo verjetno veseli, ko te bodo ponovno videli. Ko jim boš še kaj več povedal iz Svetega pisma, jim boš morda okrepil vero v Boga in jim pomagal, da se bodo zavedali svojih duhovnih potreb. (Mat. 5:3) Če se dobro pripraviš in dogovoriš, da jih boš spet obiskal ob času, ki ustreza njim, boš morda začel svetopisemski tečaj. Običajno je prav to cilj ponovnih obiskov. Ni dovolj, da seme resnice samo posadimo, ampak ga moramo tudi zalivati. (1. Kor. 3:6)

¹⁵ Nekaterim je morda težko opravljati ponovne obiske. Mogoče si že precej spreten pri tem, da na kratko predstaviš dobro novico, in to počneš z veseljem. Toda ko pomisliš, da bi se vrnil in s stanovalcem razpravljal o Svetem pismu, se ti to morda zdi prevelik izziv. Če se dobro pripraviš, boš bolj samozavesten. Uporabi praktične predloge, ki jih slišiš na shodu med tednom. Lahko pa tudi prosiš bolj izkušenega oznanjevalca, da gre s teboj na ponovni obisk.

VODENJE SVETOPISEMSKIH TEČAJEV

¹⁶ Evangelizator Filip je spreobrnjenca v judovsko vero, ki je bral Božjo Besedo, vprašal: »Ali razumeš to, kar bereš?« Moški je odgovoril: »Kako pa bi lahko razumel, če mi nihče ne razloži?« Svetopisemsko poročilo iz 8. poglavja Apostolskih del nam v nadaljevanju pove, da je Filip moškemu »oznanil dobro novico o Jezusu«, tako da je začel z odlomkom iz Svetih spisov, ki ga je moški bral. (Apd. 8:26–36) Ne vemo, koliko časa je bil Filip z njim, toda dobro novico mu je toliko pojasnil, da je začel verovati in rekel, da se želi krstiti. Postal je učenec Jezusa Kristusa.

¹⁷ Mnogi danes ne poznajo Svetega pisma, zato jih moramo večkrat obiskati in z njimi temeljito preučevati več tednov, mesecev oziroma eno leto ali več, da si pridobijo močno vero in izpolnijo pogoje za krst. Toda če boš potrpežljivo in ljubeče pomagal iskrenim ljudem, da postanejo učenci, boš nagrajen, saj je Jezus rekel: »Dajati osrečuje bolj kakor prejemati.« (Apd. 20:35)

¹⁸ Nedvomno bo najbolje, da boš svetopisemski tečaj vodil z eno od publikacij, ki so bile pripravljene posebej za ta namen. Če boš upošteval navodila, ki jih dobimo na shodu med tednom, in sodeloval z izkušenimi učitelji v občini, boš lahko vodil uspešne tečaje in drugim pomagal postati učenci Jezusa Kristusa.

¹⁹ Če potrebuješ pomoč pri tem, da začneš in vodiš svetopisemski tečaj, lahko govoriš z enim od nadzornikov ali pa prosiš sovernika, ki učinkovito vodi tečaje. V pomoč ti bodo tudi predlogi, ki jih najdeš v delovnem zvezku za Življenje in oznanjevanje in so predstavljeni na shodu. Zanašaj se na Jehova in mu željo, da bi vodil tečaj, zaupaj v molitvi. (1. Jan. 3:22) Če je le mogoče, si postavi za cilj, da bi poleg tečaja, ki ga morda vodiš z družinskimi člani, vodil še kakšnega. Če boš vodil svetopisemske tečaje, te bo oznanjevanje še bolj veselilo.

USMERJANJE UČENCEV K JEHOVOVI ORGANIZACIJI

²⁰ Ljudje, ki jim pomagamo, da spoznajo Boga Jehova in postanejo učenci Jezusa Kristusa, postanejo del občine. Svetopisemski učenci bodo duhovno rasli in napredovali do zrelosti, če se bodo seznanili z Jehovovo organizacijo in sodelovali z njo. Pomembno je, da jih naučimo, kako lahko to storijo. Posebej za to je bilo pripravljenih več videoposnetkov in brošura Kdo danes izpolnjuje Jehovovo voljo?. Koristne so tudi nekatere informacije iz 4. poglavja te knjige.

²¹ Učencu že pri prvih svetopisemskih pogovorih pomagaj videti, da Jehova za to, da bi se danes na zemlji opravilo oznanjevalsko delo, uporablja organizacijo. Poudari vrednost naših pripomočkov za preučevanje Svetega pisma in pojasni, kako jih prostovoljci, ki so posvečeni Bogu, izdelujejo in razpošiljajo po svetu. Svojega svetopisemskega učenca povabi, da gresta skupaj na shod v kraljestveno dvorano. Pojasni mu, kako shodi potekajo, in ga predstavi bratom in sestram, ki jih tam sreča. Pomagaš mu lahko tudi, da na zborih in zborovanjih spozna še druge Priče. Ob teh in drugih priložnostih lahko sam vidi, kako Jehovovo ljudstvo izkazuje ljubezen, ki je značilnost pravih kristjanov. (Jan. 13:35) Ko učenec začne ceniti Jehovovo organizacijo, se še bolj zbliža z Jehovom.

UPORABA SVETOPISEMSKE LITERATURE

²² Prvi kristjani so postali goreči oznanjevalci Božje Besede. Svete spise so prepisovali za osebno rabo in za preučevanje v občini. Druge so spodbujali, da bi brali Božjo Besedo. Njihovih ročno prepisanih izvodov ni bilo veliko in bili so zelo dragoceni. (Kol. 4:16; 2. Tim. 2:15; 3:14–17; 4:13; 1. Pet. 1:1) Jehovove priče s sodobnimi tiskarskimi stroji natisnejo na stotine milijonov izvodov Svetega pisma in pripomočkov za preučevanje Svetega pisma. Med te spadajo zloženke, brošure, knjige in revije v več sto jezikih.

²³ Ko z drugimi govoriš o dobri novici, uporabljaj pripomočke za preučevanje Svetega pisma, ki jih je priskrbela Jehovova organizacija. Ker veš, da ti branje in preučevanje publikacij Jehovovih prič osebno zelo koristi, jih boš želel dati še drugim. (Heb. 13:15, 16)

²⁴ Za vse več ljudi je glavni vir informacij internet. Zato je poleg svetopisemske literature učinkovit pripomoček za širjenje dobre novice tudi naše uradno spletno mesto jw.org. Ljudje po svetu lahko Sveto pismo in svetopisemsko literaturo v več sto jezikih berejo ali poslušajo na elektronskih napravah. Tisti, ki se obotavljajo pogovarjati z nami ali pa živijo na področjih, kjer nimajo veliko možnosti, da bi se pogovarjali z Jehovovimi pričami, lahko raziskujejo naše verovanje na jw.org v zasebnosti svojega doma.

²⁵ Zato ljudem ob vsaki primerni priložnosti povemo za naše spletno mesto jw.org. Če nas stanovalec vpraša kaj o našem verovanju, mu lahko na elektronski napravi takoj pokažemo odgovor. Če srečamo koga, ki govori drug jezik, tudi znakovni, ga lahko usmerimo na naše spletno mesto, da poišče Sveto pismo in svetopisemsko literaturo v svojem jeziku. Veliko oznanjevalcev začne svetopisemske pogovore s pomočjo videoposnetkov na našem spletnem mestu.

NEFORMALNO OZNANJEVANJE

²⁶ Jezus je tistim, ki so pozorno poslušali njegove besede, povedal: »Vi ste luč svetu. [...] Tako naj vaša luč sveti pred ljudmi, da bodo videli vaša dobra dela in slavili vašega Očeta, ki je v nebesih.« (Mat. 5:14–16) Ti učenci so s posnemanjem Jezusa, ki je zase rekel »Jaz sem luč svetu«, ravnali tako, kot želi Bog. Jezus je z »lučjo življenja« svetil v korist vseh, ki so mu prisluhnili. Kristjani naj bi ga v tem posnemali. (Jan. 8:12)

²⁷ Posnemamo lahko tudi apostola Pavla. (1. Kor. 4:16; 11:1) Ko je bil v Atenah, je vsak dan na trgu oznanjeval tistim, na katere je naletel. (Apd. 17:17) Kristjani v Filipih so posnemali njegov zgled. Zato jim je lahko napisal, da »sredi pokvarjenega in popačenega rodu« svetijo »kot svetila na svetu«. (Fil. 2:15) Tudi mi danes lahko poskrbimo, da resnica o Kraljestvu sveti. To naredimo z besedami in dejanji, in sicer vsakič ko imamo priložnost govoriti z drugimi o dobri novici. Res je, da lahko že z odličnim zgledom, ki ga dajemo kot pošteni in značajni ljudje, usmerimo pozornost na to, da smo drugačni od tega sveta. Če pa z ljudmi še spregovorimo o dobri novici, bodo spoznali, zakaj smo drugačni.

²⁸ Mnogo Jehovovih prič o dobri novici govori z ljudmi, ki jih srečujejo v službi, šoli, na javnih prevoznih sredstvih ali pri vsakodnevnih opravilih. Ko potujemo, imamo morda priložnost govoriti s sopotniki. Vsak od nas je lahko pozoren na to, da vsakdanje pogovore izkoristi za oznanjevanje. Bodimo pripravljeni, da ob vsaki primerni priložnosti z drugimi spregovorimo o dobri novici.

²⁹ Če imamo v mislih, da z oznanjevanjem slavimo našega Stvarnika in prinašamo čast njegovemu imenu, bomo spodbujeni, da to delamo. Poleg tega bomo lahko odkritosrčnim ljudem pomagali spoznati Jehova, tako da mu bodo tudi oni služili in si pridobili upanje na življenje, ki nam ga omogoča vera v Jezusa Kristusa. Jehova je s takšnim trudom zelo zadovoljen in na to gleda kot na sveto službo. (Heb. 12:28; Raz. 7:9, 10)

PODROČJE

³⁰ Jehova želi, da se sporočilo o Kraljestvu oznani po vsej zemlji, tako v mestih kot na podeželju. Zato občinam in tistim, ki oznanjujejo na oddaljenih območjih, podružnični urad dodeli področje. (1. Kor. 14:40) To je v skladu s tem, kar je Bog naročil v prvem stoletju. (2. Kor. 10:13; Gal. 2:9) Oznanjevanje Kraljestva se v teh zadnjih dneh hitro širi. Če je obdelovanje občinskega področja dobro organizirano, se lahko veliko doseže.

³¹ Za obdelovanje občinskega področja skrbi službeni nadzornik. Za dodeljevanje področja pa lahko skrbi tudi strežni služabnik. Obstajata dve vrsti področij: skupinsko področje in osebno področje. Kjer je področja malo, ima vsak nadzornik skupine skupinsko področje, na katerem lahko oznanjujejo oznanjevalci njegove skupine. Kjer pa je področja veliko, lahko posamezni oznanjevalci dobijo osebno področje.

³² Oznanjevalec, ki ima osebno področje, bo lahko imel kje oznanjevati, ko ne bo shoda za terensko službo ali pa ne bo praktično, da bi se dobil s skupino. Na primer: nekateri oznanjevalci vzamejo področje blizu svoje službe in na njem oznanjujejo med odmorom za malico ali po delu. Nekatere družine vzamejo osebno področje v svoji soseski in tam oznanjujejo ob večerih. Če ima oznanjevalec osebno področje, na katero lahko hitro pride, bo kar najbolje izkoristil čas, ki ga nameni oznanjevanju. Seveda pa se lahko osebna področja uporabi tudi za skupinsko oznanjevanje. Če želiš imeti osebno področje, lahko zanj prosiš služabnika za področja.

³³ Ne glede na to, ali nadzornik skupine vzame skupinsko področje ali pa oznanjevalec vzame osebno področje, bi se moral v razumni meri potruditi, da v vsaki hiši ali stanovanju najde vsaj nekoga. Obdelovanje področij bi moralo biti v skladu z veljavnimi zakoni o varstvu podatkov. Vsak nadzornik skupine ali oznanjevalec, ki vzame področje, bi si moral prizadevati, da se ga obdela v štirih mesecih. Ko je obdelano, bi moral služabnika za področja o tem obvestiti. Odvisno od okoliščin lahko nadzornik skupine oziroma oznanjevalec obdrži področje in ga obdela še enkrat ali pa ga vrne služabniku za področja.

³⁴ Ko vsi, ki so povezani z občino, med seboj sodelujejo, se lahko področje temeljito obdela. Tako lahko tudi preprečimo, da bi isto področje hkrati obdelovalo več oznanjevalcev, kar bi stanovalce morda vznemirilo. S tem pokažemo uvidevnost do bratov in sester in do ljudi na področju.

OZNANJEVANJE V VSEH JEZIKIH

³⁵ Vsi ljudje morajo izvedeti za Boga Jehova, njegovega Sina in za Kraljestvo. (Raz. 14:6, 7) Ne glede na to, kateri jezik ljudje govorijo, jim želimo pomagati, da bi za svojo rešitev klicali Jehova in si nadeli krščansko osebnost. (Rim. 10:12, 13; Kol. 3:10, 11) Kateri izzivi se lahko pri tem pojavijo? Kako se lahko z njimi spoprimemo in kar največ ljudem da priložnost, da slišijo sporočilo o Kraljestvu v jeziku, ki ga najbolje razumejo? (Rim. 10:14)

³⁶ Vsaki občini se področje dodeli glede na jezik. Zato na področjih, kjer se govori več jezikov, oznanjujejo oznanjevalci iz različnih občin. V takšnih primerih je najbolje, da se oznanjevalci iz vsake občine osredotočijo na to, da oznanjujejo tistim ljudem, ki govorijo njihov jezik. To velja tudi za vsakoletne akcije z vabili. Pri oznanjevanju na javnih krajih ali neformalnem oznanjevanju pa lahko govorijo s komer koli in ponujajo literaturo v katerem koli jeziku.

³⁷ Včasih tujejezične občine ne morejo redno obdelati svojega bolj oddaljenega področja. V takšnem primeru bi morali službeni nadzorniki teh občin sodelovati med seboj in se dogovoriti za sistem obdelovanja področja, ki bo odgovarjal vsem. Tako bodo vsi ljudje imeli priložnost slišati sporočilo o Kraljestvu, obenem pa se bo preprečilo nepotrebno podvajanje dela. (Preg. 15:22)

³⁸ Kaj naj bi naredili, če posameznik, ki odpre vrata, ne govori istega jezika kot mi? Ne bi se smeli zanašati na to, da ga bodo obiskali oznanjevalci, ki govorijo njegov jezik. Nekateri oznanjevalci se naučijo preprosto predstavitev v jeziku, s katerim se pogosto srečajo na svojem področju. Posamezniku lahko pokažemo, kako lahko na našem uradnem spletnem mestu jw.org v svojem jeziku bere publikacije oziroma si jih z njega prenese, ali pa mu publikacije v njegovem jeziku prinesemo mi.

³⁹ Če se posameznik iskreno zanima, bi si morali prizadevati najti koga, ki mu lahko pomaga v jeziku, ki ga razume. Lahko mu tudi povemo, kje v bližini potekajo shodi v njegovem jeziku. Če želi, da ga obišče kdo, ki govori njegov jezik, mu lahko pokažemo, kam naj na jw.org vpiše svoje kontaktne podatke. Podružnični urad pa bo v njegovi bližini skušal poiskati oznanjevalca, skupino ali občino, da se mu lahko še naprej pomaga.

⁴⁰ Vse dokler nam zainteresirani posameznik ne pove, da je z njim stopil v stik nekdo, ki govori njegov jezik, bi ga morali še naprej obiskovati mi. Včasih se bo zgodilo, da bo podružnični urad obvestil starešine, da ni mogel najti nikogar, ki bi govoril jezik tega posameznika. V takšnem primeru bi si morali po svojih najboljših močeh prizadevati, da še naprej negujemo stanovalčevo zanimanje. Če je možno, lahko z njim preučujemo Sveto pismo s pomočjo publikacije v njegovem jeziku. Če dobro uporabljamo slike in ga prosimo, da prebere navedene svetopisemske stavke, si bo lahko pridobil nekaj osnovnega znanja iz Svetega pisma. Morda bo kak član njegove družine, ki dovolj dobro govori tako njegov kot krajevni jezik, pripravljen biti tolmač.

⁴¹ Zainteresiranega posameznika bi morali usmerili k Božji organizaciji tako, da ga povabimo na naše shode, čeprav ne bo povsem razumel programa. Ko se berejo svetopisemski stavki, mu lahko pomagamo, da jih najde v Svetem pismu v svojem jeziku, če je na voljo. Že druženje z drugimi v občini je lahko zanj spodbudno in mu pomaga, da še naprej duhovno napreduje.

⁴² Predskupine: Predskupino sestavlja nekaj oznanjevalcev, ki oznanjujejo v drugem jeziku, kot ga govori občina, nimajo pa usposobljenega starešina ali strežnega služabnika, ki bi lahko v tem jeziku vsak teden vodil shod. Podružnični urad lahko občini dodeli status gostiteljice predskupine, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

1. 1. Večje število ljudi na območju govori drug jezik, kot je jezik občine.

2. 2. Vsaj nekaj oznanjevalcev zna ta jezik oziroma so se ga pripravljeni učiti.

3. 3. Starešinstvo je pripravljeno organizirati oznanjevanje v tem jeziku.

Če se starešine strinjajo, da bo občina gostila predskupino, bi se morali posvetovati z okrajnim nadzornikom. On morda ve, ali si že druge občine prizadevajo oznanjevati ljudem, ki govorijo ta jezik. Poleg tega lahko priskrbi koristne informacije, ki bodo pomagale pri odločanju, katera občina bi bila najbolj primerna, da gosti predskupino. Starešine izbrane občine bodo poslali pismo podružničnemu uradu in prosili, da se njihovi občini uradno dodeli status gostiteljice predskupine.

⁴³ Skupine: Podružnični urad lahko občini dodeli status gostiteljice skupine, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

1. 1. Na določenem jezikovnem področju je dovolj zanimanja in možnost za rast.

2. 2. Vsaj nekaj oznanjevalcev zna ta jezik oziroma se ga uči.

3. 3. Na voljo je usposobljen starešina ali strežni služabnik, ki lahko skrbi za vsaj en tedenski shod ali del shoda v tem jeziku, kot je na primer javni govor ali Preučevanje Stražnega stolpa.

Ko so ti pogoji v razumni meri izpolnjeni, bi moralo starešinstvo v pismu, ki vsebuje vse podrobnosti, podružnični urad prositi, da se občini uradno dodeli status gostiteljice skupine. Če bo za skupino skrbel starešina, bo služil kot nadzornik skupine, če pa bo zanjo skrbel strežni služabnik, bo služil kot služabnik skupine.

⁴⁴ Ko je skupina ustanovljena, se starešinstvo občine gostiteljice odloči, katere dele shoda bo imela skupina in kako pogosto naj bi vsak mesec potekali shodi. Za skupino se lahko organizira tudi shode za terensko službo. Vsi v skupini delujejo pod vodstvom starešinstva občine gostiteljice. Starešine bodo skupino uravnovešeno vodili in se dejavno zanimali za njene potrebe. Ko okrajni nadzornik obišče občino gostiteljico, sodeluje tudi s skupino, nato pa podružničnemu uradu pošlje kratko poročilo o napredku skupine in o morebitnih specifičnih potrebah. Sčasoma bo skupina morda lahko postala občina. Če vsi vpleteni upoštevajo teokratične smernice, bo Jehova zelo vesel. (1. Kor. 1:10; 3:5, 6)

SKUPINSKO OZNANJEVANJE

⁴⁵ Posvečeni kristjani smo osebno odgovorni, da o dobri novici govorimo z drugimi. To lahko naredimo na več načinov, vendar nas večina uživa v tem, da gremo lahko na oznanjevanje z drugimi. (Luk. 10:1) Zato se ob koncu tedna in med tednom zberemo na shodih za terensko službo, da bi šli na oznanjevanje. Odlična priložnost za skupinsko oznanjevanje so tudi prazniki, saj je veliko bratov in sester takrat prostih. Občinski službeni odbor organizira shode za terensko službo ob primernem času in na primernem kraju čez dan in ob večerih.

⁴⁶ Skupinsko oznanjevanje je priložnost, ko lahko oznanjevalci sodelujejo in drug drugega spodbujajo. (Rim. 1:12) Novi oznanjevalci lahko sodelujejo s spretnimi in izkušenimi oznanjevalci in se tako šolajo. Na nekaterih področjih je morda priporočljivo, da gresta iz varnostnih razlogov na oznanjevanje skupaj vsaj dva ali več oznanjevalcev. Tudi če nameravaš na področju oznanjevati sam, je lahko zate in za druge zelo spodbudno, če se prej sestaneš s skupino. Že to, da veš, da so v bližini na oznanjevanju še drugi bratje in sestre, te lahko opogumi. Pionirji in drugi se ne bi smeli čutiti dolžne, da obiščejo prav vsak shod za terensko službo, ki ga ima občina, še posebej, če so ti organizirani vsak dan. Vendar bodo verjetno lahko vsak teden obiskali vsaj nekaj shodov za terensko službo.

⁴⁷ Vsi posnemajmo zgled Jezusa in njegovih apostolov! Lahko smo prepričani, da bo Jehova blagoslovil naša prizadevanja, da bi čim bolj sodelovali pri življenjsko pomembnem oznanjevanju dobre novice o Kraljestvu. (Luk. 9:57–62)