Ali ste vedeli?
Zakaj je Jezus slepega moškega ozdravil postopno?
V Markovem evangeliju 8:22–26 beremo, da je Jezus v Betsajdi ozdravil slepega človeka. Poročilo pravi, da je Jezus na njegove oči nanesel slino in ga nato vprašal, kaj vidi. Iz odgovora je bilo očitno, da je nekoliko zbegan. Dejal je: »Vidim ljudi! Vidim sicer nekaj podobnega drevesom, ampak ta hodijo naokoli!« Jezus se je nato zopet dotaknil njegovih oči. In kaj se je zgodilo? »Moški je zdaj povsem spregledal. Ozdravel je in vse razločno videl.« Jezus je tega moškega očitno ozdravil postopno. Zakaj?
Biblija nam ne daje popolnega odgovora, toda njegovo dejanje bi lahko razložili takole. Če se človeku, ki je bil več let ali celo od rojstva slep, prične vračati vid, se mora na to veliko spremembo privaditi. Naj ponazorimo: Včasih so si v rudnikih pri delu pomagali s poniji. Te živali so se tako navadile teme, da so potrebovale, ko so se vrnile na površje, tudi po cel dan, da so se ponovno privadile na dnevno svetlobo. Pri slepoti pa bi bilo privajanje še težavnejše. V današnjih dneh je kirurgom v nekaj primerih uspelo slepim popraviti mehanske težave z vidom in jim ga tako povrniti. Toda po posegu se je pogosto zgodilo, da so bili pacienti povsem iz sebe zaradi poplave informacij, ki so skozi njihove oči prihajale v možgane. Svet različnih barv, oblik in perspektiv jih je zmedel in niso bili zmožni prepoznati niti znanih predmetov. Čez čas pa se možgani naučijo razpoznati, kaj je tisto, kar oči gledajo.
Jezus je tega slepega moškega postopno ozdravil, morda zato ker se je ljubeče zanimal zanj. Naposled je moški »vse razločno videl« in jasno doumel vse, kar je gledal.
Zakaj v Jezusovih dneh zvitkov ni bilo enostavno brati?
Zvitke se je navadno izdelovalo iz listov, dolgih od 23 do 28 centimetrov in širokih od 15 do 23 centimetrov. Več takšnih listov so ob straneh zlepili z lepilom ali sešili z laneno nitjo. Kdaj pa kdaj so bili zvitki izdelani tudi iz daljših listov. Mrtvomorski Izaijev zvitek je bil narejen iz 17 pergamentnih trakov. Dobrih 7 metrov tega zvitka je še ohranjenih. Izaijev zvitek, ki ga je Jezus uporabil v sinagogi v Nazaretu, je bil morda podobne dolžine. (Luka 4:16, 17)
Glede tega biblijskega odlomka pravi Alan Millard v svoji knjigi Discoveries From the Time of Jesus: »Bralec je z levo roko držal knjigo [zvitek] in jo odvijal, z desno roko pa je držal zunanji rob in jo, medtem ko je bral stolpec za stolpcem, znova zvijal. Da je Jezus prišel do 61. poglavja Izaija, ki ga je prebral v sinagogi, je moral odviti in znova zviti večino zvitka.«
Takrat Izaijeva knjiga še ni bila razdeljena na poglavja in vrstice, kakor je danes. Ko so Jezusu v nazareški sinagogi izročili Izaijev zvitek, je moral poiskati odlomek, ki je v Biblijah danes označen kot Izaija 61:1, 2. Brez težav je »našel mesto« odlomka, s čimer je pokazal, da dobro pozna Božjo Besedo.