Kako tečeš v tekmi za življenje
»Mar ne veste, da tisti, ki tečejo na tekališču, res vsi tečejo, da pa le eden dobi nagrado? Tako tecite, da jo boste dosegli.« (1. KORINČANOM 9:24)
1. S čim Biblija primerja našo krščansko pot?
BIBLIJA naše prizadevanje za večnim življenjem primerja s tekmo. Apostol Pavel je proti koncu življenja zase dejal: »Dober boj sem izbojeval, tek dokončal in vero ohranil.« Priporočal je sokristjanom, naj delajo enako: »Odstranimo vsakršno oviro in zapeljivi greh in vztrajno tecimo v tekmi, ki nas čaka.« (2. Timoteju 4:7; Hebrejcem 12:1)
2. Kakšen spodbuden start v tekmi za življenje opažamo?
2 Primerjava je ustrezna, saj tekma sestoji iz starta, proge in ciljne črte oziroma cilja. Takšno je tudi naše duhovno napredovanje k življenju. Ugotovili smo, da vsako leto stotisoči obetavno začnejo tekmovati za življenje. V zadnjih petih letih je, na primer, začelo tekmovati 1,336.429 ljudi; predali so se in krstili v vodi. Tako učinkovit start zelo opogumlja, toda najbolj važno je zdržati v tekmi do ciljne črte. Ali delaš to?
Tekma za življenje
3., 4. a) S čim je Pavel poudaril, kako pomembno je vztrajati v tekmi? b) Kako nekateri niso ubogali Pavlovega nasveta?
3 Pavel je, da bi poudaril, kako pomembno je ostati v tekmi, opomnil: »Mar ne veste, da tisti, ki tečejo na tekališču, res vsi tečejo, da pa le eden dobi nagrado? Tako tecite, da jo boste dosegli.« (1. Korinčanom 9:24)
4 Res je, da je pri antičnih igrah nagrado lahko dobil le eden. V tekmi za življenje pa je nagrada dosegljiva vsakomur. Potrebno je le zdržati do konca! Na srečo so že mnogi zvesto tekli do smrti, na primer apostol Pavel. Milijoni še tečejo. Nekateri pa so obstali in ne napredujejo več proti cilju. Dopustili so, da jih ovirajo druge reči, zato so tekmo zapustili ali pa so bili iz nje izključeni (Galačanom 5:7). Zaradi tega bi se morali vsi preiskati, kako tečemo v tekmi za življenje.
5. Ali je Pavel tekmo za življenje primerjal s tekmovanjem? Pojasni.
5 Lahko se vprašamo: Na kaj je meril Pavel, ko je rekel, da »le eden dobi nagrado«? Spoznali smo že, da ni menil, da bi od vseh, ki so začeli tekmovati za življenje, samo eden dobil nagrado, večno življenje. Očitno ne gre za to, saj je večkrat nedvoumno rekel, da je Božja volja, da se rešijo vsi ljudje (Rimljanom 5:18; 1. Timoteju 2:3, 4; 4:10; Titu 2:11). Ne, ni rekel, da je tekma za življenje tekmovanje, kjer bi vsak udeleženec skušal poraziti vse ostale. Korinčani so namreč še predobro poznali tak tekmovalni duh tekmovalcev na istmijskih igrah, ki so bile tisti čas še bolj prestižne ko olimpijske. Na kaj je torej mislil Pavel?
6. Kaj nam o Pavlovi razpravi o tekaču in tekmi pove sobesedilo?
6 Ko je Pavel omenil prispodobo o tekaču, je razpravljal predvsem o svojih možnostih za rešitev. V predhodnih vrsticah je opisal, kako trdo je delal in se na mnoge načine trudil (1. Korinčanom 9:19-22). V 23. vrstici je rekel: »Vse delam zaradi evangelija, da bi bil tudi sam deležen njegovih obljub.« Vedel je, da mu rešitev ni zagotovljena že samo zato, ker je bil izbran za apostola ali ker je mnogo let oznanjal drugim. Da bi bil deležen blagoslovov dobre vesti, je moral za dobro vest še naprej delati vse, kar je mogel. Moral je teči z mislijo na zmago, tako močno si je moral prizadevati, ko da teče po progi na istmijskih igrah, kjer »le eden dobi nagrado« (1. Korinčanom 9:24a).
7. Kaj je potrebno, da bi ,tako tekli, da bomo dosegli nagrado‘?
7 Iz tega se lahko veliko naučimo. Čeprav želi zmagati vsak tekmovalec, pa ima možnosti za to le tisti, ki je trdno odločen zmagati. Zato se ne bi smeli zadovoljiti že s tem, da tekmujemo. Ne bi smeli misliti, da bo vse prav, ker smo ,v resnici‘. Morda se imenujemo kristjani, toda ali imamo to s čim dokazati? Ali na primer delamo to, kar bi kristjan moral: obiskovati krščanske shode, oznanjevati in podobno? To je pohvalno in morali bi si prizadevati ohraniti te odlične navade. Ali pa bi nam te navade lahko še bolj koristile? Ali se, na primer, vedno pripravimo, da bi s komentarji kaj prispevali k shodu? Ali se trudimo, da bi se tistega, kar se naučimo, držali? Ali izboljšujemo svoje spretnosti, tako da lahko izčrpno pričujemo kljub oviram na področju? Ali smo se voljni spoprijeti z izzivom ponovnega obiskovanja tistih, ki se zanimajo, in voditi biblijska preučevanja na domovih? »Tako tecite, da jo boste dosegli,« je svaril Pavel (1. Korinčanom 9:24b).
Obvladati se v vsem
8. Kaj je morda navedlo Pavla, da je sokristjane posvaril, naj ,se odpovejo vsemu‘?
8 Pavel je v življenju videl mnoge, ki so se v tekmi za življenje upočasnili, se iz nje izključili ali jo zapustili (1. Timoteju 1:19, 20; Hebrejcem 2:1). Zaradi tega je sokristjane vedno znova spominjal, da je tekma naporna in stalna (Efežanom 6:12; 1. Timoteju 6:12). Takole je nadaljeval prispodobo o tekaču: »Vsak tekmovalec pa se odpove vsemu.« (1. Korinčanom 9:25a) S tem je Pavel namignil na nekaj, kar so korintski kristjani dobro poznali, namreč trdo vadbo udeležencev istmijskih iger.
9., 10. a) Kako neko delo opisuje udeležence istmijskih iger? b) Kaj je pri tem opisu še posebej vredno pozornosti?
9 Oglejmo si živ opis tekmovalca, ki vadi:
»Rade volje in brez godrnjanja se podvrže pravilom in omejitvam svoje desetmesečne vadbe, brez katere sploh ne bi smel nastopiti. . . . Ponosen je na svoje majhne nadloge, naporne vaje in prikrajšanost ter si šteje v čast, da se tankovestno zdržuje vsega, kar bi lahko, pa četudi le malenkostno, zmanjšalo njegove možnosti za uspeh. Vidi ostale, ki jejo, kar hočejo, počivajo, ko je on ves upehan, si privoščijo kopanje, uživajo; toda komajda kdaj jim zavida, saj si zelo želi nagrado, in zanjo je nujno vaditi. Ve, da si bo zapravil vse možnosti, če bo kakorkoli ali kadarkoli popustil pri strogi disciplini.« (The Expositor’s Bible, V. zvezek, str. 674)
10 Posebej zanimiva je ugotovitev, da si športnik »šteje v čast«, da se odreka tolikim rečem. Ko vidi lagodnost in udobje, ki ga uživajo drugi, jim »komajda kdaj zavida«. Ali se lahko iz tega kaj naučimo? Prav gotovo!
11. Katerega napačnega gledišča bi se morali v tekmi za življenje paziti?
11 Spomnimo se Jezusovih besed, da so »široka . . . vrata in prostorna . . . pot, ki vodi v pogubo in veliko jih hodi po njej. Kako ozka so vrata in tesna je pot, ki vodi v življenje, in malo jih je, ki jo najdejo« (Matej 7:13, 14). Ali, ko hodiš po ,tesni poti‘, zavidaš svobodo in lagodnost, ki jo navidez uživajo tisti na drugi poti? Ali se ti zdi, da boš zamudil nekatere reči, ki jih drugi počnejo, pa same po sebi niso tako slabe? Če pozabimo, zakaj smo si izbrali to pot, se nam to zlahka zgodi. »Oni, da prejmejo venec, ki ovene, mi pa nevenljivega,« je dejal Pavel (1. Korinčanom 9:25b).
12. Zakaj lahko trdimo, da sta slava in sloves, ki ju iščejo ljudje, kakor venljiv venec z istmijskih iger?
12 Zmagovalec istmijskih iger je dobil venec iz pinije ali kakšne podobne rastline, ki pa je verjetno zvenel v nekaj dneh ali tednih. Atleti seveda niso tekmovali za minljiv venec, temveč za slavo, čast in sloves, ki jim ga je ta prinesel. Neko delo navaja, da so domačini zmagovalca pričakali kot zmagovitega junaka. Pogosto so porušili del mestnega obzidja, da bi napravili prostor za mimohod njegovega sprevoda, in v njegovo čast so postavili kipe. Vsemu temu navkljub je bil njegov ugled minljiv. Danes le malo ljudi ve, kdo so bili ti zmagoviti junaki, in večino to niti ne zanima. Tisti, ki za oblast, sloves in bogastvo v tem svetu žrtvujejo svoj čas, moči, zdravje in celo družinsko srečo, pa niso bogati pred Bogom, bodo spoznali, da je njihov materialistični »venec«, tako kot njihovo življenje, minljiv (Matej 6:19, 20; Luka 12:16-21).
13. Kako se življenjska pot udeleženca tekme za življenje razlikuje od atletove?
13 Atleti so morda pripravljeni sprejeti stroge zahteve za vadbo, kakršne smo pravkar opisali, vendar samo za omejen čas. Ko igre minejo, živijo po starem. Morda še od časa do časa vadijo, da bi obdržali svoje spretnosti, toda ni več resnega odpovedovanja, vsaj do naslednjega tekmovanja ne. Za tiste, ki tekmujejo za življenje, pa ni tako. Zanje mora biti vadba in odrekanje življenjska pot (1. Timoteju 6:6-8).
14., 15. Zakaj se mora udeleženec tekme za življenje stalno obvladovati?
14 »Če hoče kdo hoditi za menoj,« je Jezus Kristus rekel zbranim učencem in ostalim, »naj se odpove sebi (ali »mora sebi reči ne«, Charles B. Williams), vzame svoj križ in hodi za menoj.« (Marko 8:34) Če sprejmemo to vabilo, moramo biti pripravljeni tako ,hoditi‘, pa ne, ker bi bilo samoodrekanje kakšna posebna zasluga, temveč ker lahko en sam trenutek neprevidnosti, en spodrsljaj pri zdravi presoji, podre vse, kar je že postavljeno, in celo ogrozi našo večno blaginjo. Duhovno se običajno počasi napreduje in kako hitro lahko to izničimo, če nismo stalno na preži!
15 Pavel je nadalje svaril, da se moramo ,v vsem‘ obvladati, to pomeni, da moramo dosledno tako ravnati na vseh področjih življenja. To je zelo pametno, kaj bi namreč športniku koristile vse bolečine in naporne vaje, ki jih je zdržal, če bi se razvajal ali razuzdano živel? Podobno se moramo tudi mi v tekmi za življenje obvladati v vsem. Nekdo se morda obvlada pri pijači in nečistosti, toda to izgubi vrednost, če je ošaben in prepirljiv. Ali kaj koristi biti potrpežljiv in prijazen z drugimi, če skrivamo grehe v zasebnem življenju? Da bi se nam samoobvladanje kar najbolj splačalo, se moramo obvladati ,v vsem‘. (Primerjaj Jakob 2:10, 11.)
Ne tecimo »negotovo«
16. Kaj pomeni ne teči »negotovo«?
16 Pavel je razumel, kako zelo se je potrebno naprezati, da bi v tekmi za življenje uspeli, zato je rekel: »Zato jaz ne tečem kar na slepo [negotovo, AC], ne bojujem se, kakor bi mahal po zraku.« (1. Korinčanom 9:26) Beseda »negotovo« dobesedno pomeni »nejasno« (Kingdom Interlinear), »neopazno, neizrazito« (Lange’s Commentary). Ne teči »negotovo« torej pomeni, da mora vsakemu opazovalcu biti takoj jasno, kam tekač teče. The Anchor Bible to prevaja z »ne vijugasto«. Če si kdaj na obrežju videl stopinje, ki so vijugale sem ter tja, včasih napravile kakšen krog in se celo vračale, ti verjetno ni prišlo na misel, da bi bil tam kdo tekel, še manj, da je imel kakšen cilj. Če pa bi bile stopinje v dolgi ravni črti, druga za drugo v enaki razdalji, bi verjetno sklepal, da je človek dobro vedel, kam gre.
17. a) Kako je Pavel pokazal, da ni tekel »negotovo«? b) Kako lahko v tem posnemamo Pavla?
17 Pavel je z življenjem jasno kazal, da ni tekel »negotovo«. Imel je s čim dokazati, da je krščanski služabnik in apostol. Imel je stvaren cilj in vse življenje se je vneto prizadeval, da bi ga dosegel. Nikoli ga ni premamil sloves, oblast, bogastvo ali udobje, čeprav bi morda lahko to dosegel (Apostolska dela 20:24; 1. Korinčanom 9:2; 2. Korinčanom 3:2, 3; Filipljanom 3:8, 13, 14). Kakšno sled vidiš, ko se ozreš po svojem dosedanjem življenju? Ravno, z jasnim ciljem ali brezciljno vijuganje? Ali imaš dokaze, da se v tekmi za življenje boriš? Zapomni si: v tej tekmi nismo zato, da pač nekaj počnemo, temveč da pritečemo do cilja!
18. a) Kaj bi v našem primeru pomenilo, da ,mahamo po zraku‘? b) Zakaj je to nevarno?
18 Pavel je potem napravil primerjavo s še eno atletsko panogo: »Ne bojujem se, kakor bi mahal po zraku.« (1. Korinčanom 9:26b) Pri svojem prizadevanju za življenjem imamo veliko sovražnikov: Satana, svet in lastno nepopolnost. Tako kot antični boksarji, jih moramo biti sposobni z močnimi udarci zbiti na tla. Na srečo nas Bog Jehova vadi in nam pri boju pomaga. Po svoji besedi, biblijskih izdajah in krščanskih shodih skrbi za navodila. Toda, ali se ne trudimo zaman, ali ne ,mahamo po zraku‘, če sicer beremo Biblijo in biblijske izdaje in hodimo na shode, pa ne živimo po tem, kar se naučimo? Na tak način se izpostavljamo veliki nevarnosti. Misleč da se borimo, se zavajamo v lažen občutek varnosti, toda s tem ne premagujemo sovražnikov. Zato je učenec Jakob opomnil: »Ne bodite samo poslušalci besede, temveč se po njej ravnajte, da ne boste sami sebe varali.« ,Mahanje po zraku‘ ne onesposobi sovražnikov, ravno tako samo s ,poslušanjem‘ še ne spolnjujemo Božje volje. (Jakob 1:22; 1. Samuelova 15:22; Matej 7:24, 25)
19. Kako si lahko zagotovimo, da ne bi postali zavrgljivi?
19 Pavel je na koncu izdal skrivnost uspeha: »Nasprotno, trdo ravnam s svojim telesom. V sužnosti ga držim, da ne bi bil sam zavržen, ko oznanjam drugim.« (1. Korinčanom 9:27) Tudi mi moramo kot Pavel svoje nepopolno meso imeti v oblasti in ne smemo dovoliti, da bi nam zagospodarilo. Izkoreniniti moramo svoja telesna nagnjenja, hrepenenje in želje (Rimljanom 8:5-8; Jakob 1:14, 15). To je lahko boleče, saj beseda, prevedena s ,trdo ravnati‘, dobesedno pomeni ,udariti pod oko‘ (Kingdom Interlinear). Vendar, ali ni boljše preživeti takorekoč s podplutim očesom kot podleči željam padlega mesa in umreti? (Primerjaj Matej 5:28, 29; 18:9; 1. Janezovo 2:15-17.)
20. Zakaj je zdaj posebno važno, da preiščemo, kako tečemo v tekmi za življenje?
20 Danes smo že blizu ciljne črte. Kmalu bodo podeljene nagrade. Za maziljene kristjane je to ,nagrada, h kateri . . . od zgoraj kliče Bog v Kristusu Jezusu‘ (Filipljanom 3:14). Za veliko množico pa je to večno življenje na rajski zemlji. Ker se nam obeta tako veliko, bodimo kot Pavel odločeni, da ne postanemo ,zavrgljivi‘ (AC). Vsi si vzemimo k srcu naredbo: »Tako tecite, da jo boste dosegli.« (1. Korinčanom 9:24, 27)
Ali se spomniš?
◻ Zakaj je krščansko življenje ustrezno primerjati s tekmo?
◻ Kako se tekma za življenje razlikuje od dobesednega teka?
◻ Zakaj bi se morali zmeraj obvladati in to ,v vsem‘?
◻ Kako nekdo teče »negotovo«?
◻ Zakaj je nevarno ,mahati po zraku‘?
[Slika na strani 16]
Zmagovalčev venec, pa tudi slava in čast, so minljivi