Kolikšna je bila vrednost vdovinih dveh novčičev?

V prvem stoletju n. št. so morali Judje letno plačevati tempeljski davek v vrednosti »dveh drahem«, kar je bilo približno enakovredno dvodnevnemu zaslužku. (Matej 17:24) Za primerjavo: Jezus je rekel, da dva vrabca prodajajo »za en novčič«, kar je bilo plačilo za 45-minutno delo. Dejansko so lahko pet vrabcev kupili za enkrat toliko oziroma z zaslužkom za približno 90 minut dela. (Matej 10:29; Luka 12:6)

Tempeljski prispevek revne vdove, ki jo je opazil Jezus, pa je bil vreden še veliko manj. Novčiča, ki ju je prispevala, sta se imenovala lepta in sta bila najmanjša bakrena kovanca, ki so ju uporabljali v Izraelu takratnega časa. Njuna vrednost je znašala komaj ¹⁄64 dnevnega zaslužka oziroma manj kot plačilo za 12 minut dela, če računamo na podlagi tega, da so delali povprečno 12 ur na dan.

Jezus Kristus je vdovin dar ovrednotil višje kot dar vseh tistih, ki so prispevali »iz svojega presežka«. Zakaj? V poročilu je omenjeno, da je imela »dva novčiča«, torej bi lahko enega prispevala, drugega pa obdržala zase. Toda vdova je dala »vse, kar je imela, vsa sredstva za preživljanje«. (Marko 12:41–44; Luka 21:2–4)

[Slika na strani 12]

Lept v naravni velikosti